Natisnite    Pošljite prijatelju

So zobne paste s fluorom nevarne?

Zdravje zob je odvisno od številnih dejavnikov. Eden najpomembnejših je prehrana. Če vnašamo v telo veliko bele moke, rafiniranega sladkorja, mesnih, jajčnih in mlečnih beljakovin, zdravil, če jemo prepogosto in živila nepravilno kombiniramo, se organizem "zakisa", ker ima premalo ključnih bazičnih snovi, zlasti kalcija, kalija in magnezija.

Za uravnavanje kislosti je zelo pomemben kalcij, ki ga telo med drugim črpa tudi iz zob. Količine mesa, mleka in sladkarij, ki jih zaužije povprečen Slovenec, daleč presegajo zmožnosti telesa, da z običajnimi mehanizmi uravna svojo kislost. Poseči mora po rezervah kalcija v nohtih, kosteh in zobeh, neizogibna posledica pa so bolezni. Živilo, ki verjetno najbolj agresivno izropa telo pomembnih mikroelementov, je rafinirani sladkor; preden so ga začeli uporabljati, zobne gnilobe skorajda ni bilo. Če je telo zakisano (kar pri večini ljudi dandanes je), nobena zobna pasta ne more preprečiti gnitja. In to seveda še ni vse.

Problem poglabljajo življenje v nezdravem okolju, stres, premalo gibanja in številne nenaravne kemikalije v hrani, zdravilih in preparatih za nego telesa. Uporaba fluora proti gnitju zob je enaka uporabi tablete proti želodčni kislini - težav zares ne odpravi, samo ublaži jih; zdravi simptome, ne vzrokov. To je podobno, kot če stene hiše obložite s prvovrstno toplotno izolacijo, okna pa pustite razmajana in razbita; uporabljamo nove paste, oklepamo pa se starih, škodljivih navad. Mogoče bi bilo bolje, če bi zamenjali okna?

Kako se je začelo?

Po drugi svetovni vojni je bila zobna gniloba potisnjena ob zid, ker je bil dokazan vpliv fluora nanjo - pripisovali so mu skoraj čarobne učinke. In začeli so ga dodajati pitni vodi in zobni pasti. Tako naj bi poskrbeli za zdravje zob revnih slojev, ki si niso mogli privoščiti uravnovešene prehrane in ustrezno poskrbeti za ustno higieno; fluor naj bi "revnim otrokom dal bogate zobe". Marsikje so tako prepričani še danes. Pomembni sta dognanji znanstvenikov v štiridesetih letih: da fluoridi ovirajo encime, ugodne za razvoj ustnih bakterij, ki s svojo kislino razžirajo zobno sklenino, in da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi ter krepijo zobno sklenino.

Prva trditev drži in je dejansko pomagala v boju proti zobni gnilobi v mnogih delih sveta. Pa vendar danes mnogi znanstveniki menijo, da je škodljiv vpliv fluora na druge, koristne procese v organizmu tolikšen, da je korist pri preprečevanju kariesa zanemarljivo majhna. Glavni problem fluora je, da je njegova koristnost omejena na zmanjševanje zobne gnilobe, če ga je preveč (saj je namreč strup), pa lahko privede do zdravstvenih tegob. Nekatere povezave med fluoridi in boleznimi so raziskane, mnoge pa še ne.
Glavni argument zagovornikov fluoriranja je, da se bolezenska stanja pojavijo šele pri visokih koncentracijah, ki pa jih s pitjem fluorirane vode ali z uporabo zobnih past pravzaprav ne moremo doseči. Dokumentirano zmanjšanje zobne gnilobe s fluorirano vodo jim je dokaz, da so fluoridi koristni za zobe, redkost fluoroze in drugih težav, povezanih s fluorom, pa je očitno znamenje, da zdravju ne povzročajo večje škode.
Eden večjih mednarodnih proizvajalcev zobne paste na svoji spletni strani trdi, da je fluorid varen in verjetno ena najtemeljiteje preučenih kemikalij v zgodovini.

Dilema

Da je fluor tako popolnoma varen? Na spletni strani ameriškega združenja zobozdravnikov piše, da ne prevzemajo odgovornosti, če proizvajalci fluorirajo svoje izdelke. Tudi stališče Unicefa o fluoru ni najbolj pozitivno: "Že dolgo je znano, da so lahko velike količine fluorida vzrok resne zastrupitve. Znanstveniki celo razpravljajo o tem, ali je fluorid sploh za kaj koristen."

Čuditi se je mogoče, kako zagovorniki in nasprotniki fluoriranja uporabljajo iste primere v prid svojim teorijam.

Glede bolezenskih stanj, ki lahko nastanejo zaradi fluora v organizmu, se zagovorniki in nasprotniki fluora večidel strinjajo, razlike se pojavljajo predvsem v minimalnih količinah, ki naj bi povzročile bolezen. Znano je, da se približno 50 % fluorida izloči iz telesa, drugo se v približno 24 urah veže na kosti in zobe. Pri otrocih ga ostane v telesu še več. Zaradi fluora je večja verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, poškodb živčevja, bolečin v hrbtu in sklepih ter glavobolov. Povezujejo ga tudi s splavi, smrtjo novorojenčkov, z genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, zmanjšanjem imunosti, nepravilnostmi v razvoju zarodkov in malih otrok, celo s pešanjem spomina, z intelektualno počasnostjo in zmanjševanjem IQ-ja.

Kaj zdaj?

Ker zobne paste brez fluora pravzaprav ni na voljo, uporabljajte pasto zmerno (le za grahovo zrno) in je nikakor ne požirajte. To je posebej pomembno pri otrocih, ki radi pogoltnejo okusno otroško pasto. Ne uporabljajte prepogosto tekočin za izpiranje in dezinfekcijo ust - fluor se vpija tudi skozi ustno sluznico. Če pri otrocih opazite na zobeh nekoliko temnejše lise (zaradi fluora sklenina nepravilno kalcificira, čemur se strokovno reče fluoroza), se prepričajte, da ne goltajo paste, in zmanjšajte količino, s katero si umivajo zobe.

Zdravniki pravijo, da je flouroza zob le lepotna napaka, vendar je mogoče reči, da fluor še ni tako dobro preučen, kot nekateri zatrjujejo, zato zdrava mera opreznosti nikoli ni odveč. Koliko popolnoma "nenevarnih", dobro preučenih kemikalij se je že izkazalo za izjemno škodljive in so se potem znanstveniki morali izvijati iz zagate, prizadeti ljudje pa so ostali le del preteklosti.

Ali bo fluor prišel na črno listo, ni mogoče reči. V dialogu trenutno vodijo zagovorniki fluoriranja, toda nove raziskave lahko ravnotežje prevesijo na drugo stran.

V Sloveniji fluor ni tako pereč problem, saj podobno kot v skoraj vseh evropskih državah vode (hvala bogu) ne fluoriramo. A že količine fluora v zobni pasti so dovolj, da lahko povzročijo težave.

Nikola Petrovič,

(objavljeno v 7D, vir: zdravduh, N. Petrovič; članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)