Natisnite    Pošljite prijatelju

Čebelca, visôko
gori v planine
prilétna si upaš
snežne na brine?

Bi létala nizko,
zbírala cvetje,
nanášala mladim
célo poletje.

Kraljéva pa cvetka
vabi v višave?
Te matica pošlje
na goličáve?«

Hití nad oblake,
nič, nič ne mara,
nje rod je nebeški,
nič se ne stara.

Ne boj se mi, pesem,
bod si globôko,
naj beli se glava,
stópi viskoko!

Anákreon sivček
na gosli pôje,
med láščeke zláte
zapléta svoje.