Stročnice

12.02.2007 | Avtor: | Ica Krebar
Fižol, grah, leča, bob, soja in čičerika vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in beljakovin. Zato jih prištevamo med zelenjavo, ki je glede hranljivih snovi najbogatejša. Poleg beljakovin in ogljikovih hidratov pa so v plodovih stročnic maščobe in za naše živčevje tako važen lecitin. V posušenih stročnicah je malo vitamina C, pri kaljenju pa se količina tega vitamina tako poveča, da ga lahko uporabljamo zdravljenje skorbuta.

Pri kaljenju nastaja tudi vitamin E, ki se pri kuhanju ne uniči. Malo vitamina A in veliko B!, ki ga toplota niti pri 120°C ne uniči takoj. Stročnice v kombinaciji z žiti pri presnavljanju v našem telesu tvorijo tudi vitamin B12. Stročnice vsebujejo veliko vlaken, pektina in drugih težko prebavljivih snovi, zato jih radi uporabljamo za hrano v obliki kaš, pirejeve moke ali v obliki juh. Tako pripravljene so zelo okusne in tudi najlažje prebavljive. Če jim med kuhanjem dodamo kumino, majaron, vrtni timijan ali algo kombu, bomo ublažili napenjanje.

Poudariti pa moramo, da je v suhih stročnicah sicer veliko hranilnih snovi, a malo mineralnih, zato jih vedno jemo v kombinaciji z žiti, zelenjavo, sadjem.

FIŽOL

Je najbolj razširjen predstavnik stročnic in je zato tudi pri nas zelo uporaben v prehrani. Je zelo hranilna jed saj vsebuje veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, aminokislin, lecitina, pa tudi kalija, kalcija, fosforja in železa. Pri nas poznamo zelo veliko vrst
fižola, zato je tudi izbira široka. Vse stročnice, razen azuki fižola (rdeče soje) so jin energije. Zaradi tega so na našem krožniku vedno samo kot dodatek in ne kot osnovna jed.

LEČA

Je naša stara slovanska pozabljena jed. Zelo dobra je v enolončnicah, solatah, pireju, itd.

BOB

Je čisto pozabljena naša domača jed. Tudi bob je jin energije in je tretji predstavnik, ki vsebuje vibracijo modre barve. (Mogoče so v starih časih Slovenci malo več prepevali, ker je bil bob njihova vsakdanja jed in so zaradi tega imeli odprto grleno čakro).

GRAH

Je prva spomladanska popestritev na naših krožnikih. Lahko ga sadimo preko celega leta, saj praktično raste in zori kot mesečna redkvica do pozne jeseni.

ČIČERIKA

Pravijo ji tudi dalmatinski grah. Po obliki je zelo podobna našemu grahu, samo da je rumene barve. Kuhana v slani vodi nas po okusu spominja na kostanj. Zelo okusna je v enolončnicah, raznih solatah, zmečkana, zmiksana v namaze, pražena pa nam lahko zamenja kikirikije.

Priporočljivo branje >>> Knjige o prehrani, receptih, kulinariki

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju



Ključne besede: Ica Krebar  energije  jin jang  kulinarika  makrobiotika  prehrana  stročnice  fižol  grah  leča  bob  soja  čičerika  vegetarijanstvo  vegetarijanska  zdravje  kuharica za dušo in telo 


Tweet