Tehnološki odnos do gozda

Tehnološki odnos do gozda

12.12.2007 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
"Tako se dobesedno spreminja obličje zemlje, toda ne v dobro, marveč v slabo; razen tega pa industrija z dimom in odpadnimi materiali zastruplja ozračje in uničuje še preostale gozdne površine. Tako se znajdemo pred svojevrstnim paradoksom: tehnika s svojo industrijo, ki naj bi pomenila višek človeškega napredka v postopnem prilagajanju na okolje, ali bolje, višjo raven te adaptacije, nam začenja kar usodno hudo ogrožati prav to ravnovesje."
Gospodarsko izrabljanje gozda se je z rastočo industrializacijo gozda polagoma razvilo v tehnološko izrabljanje gozda, ki je potemtakem samo nezmerno stopnjevanje gospodarskega odnosa do gozda.

Ravno v tem zgledu se da jasno spoznati, kam vodi brezobzirno izrabljanje gozda. Zelena in rodovitna pokrajina se lahko tako opustoši, da je niti z najmodernejšimi sredstvi ne moremo več prav obuditi k življenju. Kjer se je zrušilo prvotno ravnovesje med deželo in njeno klimo in vegetacijo, se zlepa ne da zopet vzpostaviti, ker erozija z deževnimi plohami, viharji in lavinami vselej vnovič to uničijo, kar skuša človek s svojo tehniko izboljšati.
še mnogo huje se ta tehnični poseg v gozdu stopnjuje, če moderna industrija cele gore spreminja v kamnolome in asfaltne baze.

Tako se dobesedno spreminja obličje zemlje, toda ne v dobro, marveč v slabo; razen tega pa industrija z dimom in odpadnimi materiali zastruplja ozračje in uničuje še preostale gozdne površine.

Tako se znajdemo pred svojevrstnim paradoksom: tehnika s svojo industrijo, ki naj bi pomenila višek človeškega napredka v postopnem prilagajanju na okolje, ali bolje, višjo raven te adaptacije, nam začenja kar usodno hudo ogrožati prav to ravnovesje.

Tako zazija nenadno pred nami nevaren prepad med naravo in tehniko, bolje, med življenjem in tehniko. Življenje pomeni tukaj gozd.
Tako se začenja obratna pot: ne v gozd, marveč iz gozda, proč od gozda, pot, ki je prvotni biološko začrtani smeri nasprotna. Tehnika prekriža od narave dano razvojno krivuljo. Tehnika se izkazuje kot nasprotnica življenja. Ob tem se resno zamislimo.

Odlomek iz knjige: Za človeka gre, Izbrana razmišljanja, 1991

(Odlomki iz knjige objavljeni z dovoljenjem Inštituta Antona Trstenjaka)

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Anton Trstenjak  ekologija  gozd  izbrana razmišljanja  Za človeka gre 



Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja.
Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
Skupinica petih nezemljančkov iz Jupitrove lune Evropa bo najmlajše popeljala po prostranih širjavah Mlečne ceste, njihova zvezdna ladja pa jim bo pripovedovala zanimivosti o planetih in njihovih lunah.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
V praksi je najpomembnejša potreba po ljubezni in pripadnosti, saj je bližina in povezanost z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo, predpogoj za zadovoljitev vseh potreb.

William Glasser