Tehnološki odnos do gozda
12.12.2007 | Avtor:
dr. Anton Trstenjak"Tako se dobesedno spreminja obličje zemlje, toda ne v dobro, marveč v slabo; razen tega pa industrija z dimom in odpadnimi materiali zastruplja ozračje in uničuje še preostale gozdne površine.
Tako se znajdemo pred svojevrstnim paradoksom: tehnika s svojo industrijo, ki naj bi pomenila višek človeškega napredka v postopnem prilagajanju na okolje, ali bolje, višjo raven te adaptacije, nam začenja kar usodno hudo ogrožati prav to ravnovesje."
Gospodarsko izrabljanje gozda se je z rastočo industrializacijo gozda polagoma razvilo v tehnološko izrabljanje gozda, ki je potemtakem samo nezmerno stopnjevanje gospodarskega odnosa do gozda.
Ravno v tem zgledu se da jasno spoznati, kam vodi brezobzirno izrabljanje gozda. Zelena in rodovitna pokrajina se lahko tako opustoši, da je niti z najmodernejšimi sredstvi ne moremo več prav obuditi k življenju. Kjer se je zrušilo prvotno ravnovesje med deželo in njeno klimo in vegetacijo, se zlepa ne da zopet vzpostaviti, ker erozija z deževnimi plohami, viharji in lavinami vselej vnovič to uničijo, kar skuša človek s svojo tehniko izboljšati.
še mnogo huje se ta tehnični poseg v gozdu stopnjuje, če moderna industrija cele gore spreminja v kamnolome in asfaltne baze.
Tako se dobesedno spreminja obličje zemlje, toda ne v dobro, marveč v slabo; razen tega pa industrija z dimom in odpadnimi materiali zastruplja ozračje in uničuje še preostale gozdne površine.
Tako se znajdemo pred svojevrstnim paradoksom: tehnika s svojo industrijo, ki naj bi pomenila višek človeškega napredka v postopnem prilagajanju na okolje, ali bolje, višjo raven te adaptacije, nam začenja kar usodno hudo ogrožati prav to ravnovesje.
Tako zazija nenadno pred nami nevaren prepad med naravo in tehniko, bolje, med življenjem in tehniko. Življenje pomeni tukaj gozd.
Tako se začenja obratna pot: ne v gozd, marveč iz gozda, proč od gozda, pot, ki je prvotni biološko začrtani smeri nasprotna. Tehnika prekriža od narave dano razvojno krivuljo. Tehnika se izkazuje kot nasprotnica življenja. Ob tem se resno zamislimo.
Odlomek iz knjige: Za človeka gre, Izbrana razmišljanja, 1991
(Odlomki iz knjige objavljeni z dovoljenjem Inštituta Antona Trstenjaka)
Priporočljivo branje
>>> Samooskrbni organski vrtPreberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju
Ključne besede: Anton Trstenjak ekologija gozd izbrana razmišljanja Za človeka gre
Prispevajte svoj komentar k članku » Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja
Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.