Natisnite    Pošljite prijatelju

Terapija z delfini (Dolphin Assisted Therapy - DAT). Še ena potegavščina

Terapija z delfini je v zadnjem času modna muha, ki omogoča interakcije ljudi z delfini v ujetništvu. Delfini so zaprti v bazenih ali ogradah, ljudje pa se jih lahko dotikajo, jih hranijo, z njimi plavajo ali jih jahajo. Poleg obiskovalcev so prisotni še trenerji živali in »terapevti«. Ta alternativna metoda zdravljenja ni regulirana s predpisi ali akreditirana, zanjo tudi ni potrebno nikakršno strokovno usposabljanje ali certifikat.

Terapija z delfini vključuje plavanje z delfini v bazenu z namenom zdravljenja nekaterih psihičnih motenj in različnih boleznih in je še posebno priljubljena pri starših, ki močno verjamejo v pozitiven učinek takšne terapije na miselne, fizične in socialno-čustvene sposobnosti njihovega otroka.
Ti programi so izredno dragi; ura terapije z delfini stane tudi več tisoč dolarjev. Običajno terapije z delfini organizirajo v morskih parkih ali delfinarijih kot del programa, ki ljudem omogoča plavanje z delfini. Otroke, vključene v terapijo z delfini spremlja terapevt (običajno logoped, terapevt delovne fizioterapije ali fizioterapevt).

Čeprav so terapije z delfini prisotne po vsem svetu, pa plavanje z delfini ni nič drugega kot prevara naivnih ljudi. Raziskav, ki bi resnično znanstveno podprle obljube organizatorjev, pravzaprav ni ali pa zajemajo premajhen vzorec in trajajo premalo časa. Pozitivni učinki, ki jih tako radi poudarjajo, so plod pristranskih »raziskav« iste organizacije, ki terapijo z delfini omogoča. K tako veliki priljubljenosti terapije z delfini so v največji meri pripomogli mediji in čustvene izjave obupanih staršev, ki resnično verjamejo, da je delfin pomagal njihovemu otroku.

Raziskave, ki podpirajo terapijo z delfini, ne dajejo nikakršnih podatkov o tem, ali so dejansko delfini tisti, ki pozitivno vplivajo na otroke z določenimi boleznimi, ali gre za skupek drugih dejavnikov. Dokazov o tem, da je terapija z delfini za te otroke resnično boljša od drugih terapij z živalmi, ni. Tako še ni jasno, ali terapija z delfini resnično daje boljše rezultate kot terapije z drugimi vrstami domačih živali.

Zakaj je potem prav terapija z delfini tako poznana in jo uporabljajo po vsem svetu? Večinoma zaradi velike reklame. Seveda so primeri, ko se je stanje otrokom s posebnimi potrebami izboljšalo, vendar pa ni nikakršnih dokazov za to, da ne bi na enak način delovale tudi druge podobne metode, ki pa ne uporabljajo divjih živali v ujetništvu.

Ali so vsi ti pozitivni učinki resnično posledica terapije z delfini? Tega ne vemo. Prav lahko bi izboljšanje pripisali druženju, zaupanju in odgovornosti, plavanju v slani vodi, pozornosti terapevta in podobno. Nemalokrat ljudje te pozitivne učinke od »večno nasmejanih« bitij preprosto pričakujejo in so prepričani vanje - gre za t.i. »placebo« učinek. Podobno ljudje sprejemajo preizkušanje novih, drugačnih metod – »ker je novo, zagotovo deluje«.
Terapija z delfini torej združuje vrsto nespecifičnih pozitivnih učinkov, ki pa nikakor niso značilni izključno za to vrsto terapije.

Kljub pomanjkanju dokazov o dejanski učinkovitosti terapije z delfini obstajajo številne hipoteze, ki ponujajo različne razlage delovanja terapije z delfini.



Ena izmed njih je, da delfini oddajajo zdravilne energijske vibracije ali alfa valove, ki pozitivno vplivajo na počutje ljudi in jih sproščajo. Enake občutke pa sprožijo tudi druge živali, plavanje in celo topla kopel.

Druga domneva pravi, da pozitivne učinke omogoča ultrazvok, ki izvira iz eholokacijskih klikov delfinov in spodbuja zdravljenje s pomočjo stimulacije endokrinega sistema. Vendar pa so raziskave pokazale, da četudi bi delfini neprestano oddajali takšne ultrazvočne signale, ti ne bi bili primerljivi z medicinskimi ultrazvočnimi terapijami, saj niso nikoli tako dolgotrajni ali natančno usmerjeni na točno določenega človeka. Po drugi strani pa bi predolgo delovanje ultrazvoka na tkivo lahko povzročilo tudi poškodbo tkiv.

Torej ultrazvok gotovo ni dovolj dober razlog za uporabo delfinov v terapevtske namene ljudi. Poleg tega pa delfini v ujetništvu eholokacije sploh ne uporabljajo, saj zanjo nimajo prav nobene potrebe v premajhnem prostoru in mrtvih ribah, ki jih prejemajo od ljudi.

Vprašljivost te terapije se nenazadnje poraja tudi s stališča varnosti. »Terapevtski« delfini so namreč divje živali, ki jih ujamejo in prisilno hranijo. Delfini v bazenih lahko postanejo agresivni in poškodujejo ljudi (udarci, ugrizi,…). Obstaja pa tudi možnost prenosa virusnih, bakterijskih ali glivičnih okužb z delfinov na ljudi (ter obratno!).

Terapija z delfini je prav gotovo zelo priljubljena med ljudmi zaradi delfinarijev, ki ljudem na napačen način predstavljajo te čudovite živali in ljudje si napačno razlagajo njihov »večni nasmeh«.

V resnici pa so delfini divje živali in to, da jih uporabljamo za zabavo ali namišljeno zaščito v ujetništvu, je nečloveško in krivično. Plavanje z delfini je nedvomno življenjska izkušnja za mnoge, a misliti, da imajo delfini enake želje kot mi – naše zdravje in dobro počutje, presega vse meje verjetnosti.

Terapija z delfini ni nič drugega kot dobičkonosna poteza velikih podjetij, ki svoj uspeh kujejo na račun nemočnih živali v ujetništvu ter naivnih ljudi, in nima nobene zveze z znanostjo. Dokazov za upravičenost uporabe delfinov v terapevtske namene praktično ni in ostaja le sklep, da je terapija z delfini še ena potegavščina, s katero izkoristijo obupane starše.

Morigenos

Več branja >>> Knjige o živalih