Ustvarjamo ljudi terminatorje in predatorje, želimo pa si več poštenosti, srčnosti in miru

08.09.2023 | Avtor: Anton Komat

"Ustvarjamo ljudi brez srca, obenem pa od njih pričakujemo odgovornih dejanj in ljubezni. Najprej skopimo, nato pa skopljence pozivamo, da se plodijo. Ustvarjamo ljudi terminatorje in predatorje, želimo pa si več poštenosti, srčnosti in miru. "

Človeštvo je zaradi pomanjkanja vsakršne odgovornosti doletela najhujša kriza njegovega obstoja. Podrejamo si sočloveka in naravo, kakor da živimo v sovražnem svetu. Pri tem smo vpregli ves svoj razum in zlorabili intelekt. Toda razum je kot ogenj, dober služabnik in slab gospodar. Razum je lahko naš najboljši pomočnik, če pa preraste v požar, nam lahko postane peklenski gospodar.

Z razumom se ni igrati, kakor tudi z ognjem ne! Ne pozabimo, da smo šele v otroški fazi človeške evolucije. Še otroci se igramo z ognjem razuma, kar je za našo evolucijsko mladost lahko zelo nevarna igra. Če bomo odgovorno uporabljali svoj razum, bomo delali čudeže, v nasprotnem pa bomo. V nasprotnem pa bomo zgoreli v njegovem plamenu.

Najhujši pekel si bomo ustvarili sami, če nas bo vodil pohlep, da bi gospodovali svetu. Racionalizem, ta zapeljiva kača, je ustoličil rušilno moč cerebralnega človeka tako, da služi le poželenjem in pohlepu visceralnega človeka. Toda Alanus je zapisal, da glava vlada trebuhu prek prsi – sedeža plemenitosti, sedeža čustev.

Clive S. Lewis dodaja, da je prav zaradi tega srednjega elementa človek Človek, kajti po svojem umu je človek zgolj duh in po poželenju zgolj žival. Nasilno je torej ustvarjen človek brez prsi, človek brez srca.

Robot človek

Ustvarjamo ljudi brez srca, obenem pa od njih pričakujemo odgovornih dejanj in ljubezni. Najprej skopimo, nato pa skopljence pozivamo, da se plodijo. Ustvarjamo ljudi terminatorje in predatorje, želimo pa si več poštenosti, srčnosti in miru.

Za doseganje teh ciljev smo ustvarili družbo, v kateri iztrgamo nebogljenega otroka tako rekoč iz materinega naročja in ga damo v jasli ali vrtec za dobro napredka (čigavega?) in nadaljnji samo-razvoj sprijene civilizacije. Tako shizofreno stanje pa lahko uniči vsako civilizacijo, ki takega duha sprejme!

Sodobno civilizacijo namreč še vedno žene Baconov izrek, da človek uresniči vse stvari, ki so mogoče. Vprašanje nadaljnjega ne-uresničevanja te Baconove ambicije pomeni prvovrstno etično in moralno vprašanje tehnološko razvitega sveta.

(Iz knjige Zaton Prometejeve dobe / Anton Komat)

>> Več knjig o ekologiji in varstvu okolja > Ekologija

(Članek je bil objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)

Sorodni članki:
• Znanost je človeka pripeljala do moči
• Prilika o zmedenem popotniku
• Kemično kastrirani mačo, 1. del
• Hazarderji, ki so se odločili, da se bodo igrali Boga
• Prašna skleda slovenskega okolja