Zato, da me slišišZato, da me slišiš,
se moje besede včasih zbrišejo
kot sledovi galebov na brežini.
Ogrlica so,
pijani kraguljček za tvoje roke,
sladke kot grozdje.
In vidim jih daleč, te tvoje besede.
Bolj kot moje, so tvoje.
Vzpenjajo se po moji stari bolečini,
kakor bršljan.
Tako se vzpenjajo po morskih zidovih.
Ti si kriva te igre krvave.
Besede bežijo iz mojega mračnega zavetišča.
Vsega si napolnila ti, vsega si napolnila.
Pred teboj so bile naseljene v samoti,
kjer si zdaj ti,
in bolj kot ti so navajene na mojo žalost.
Zdaj hočem, naj povedo,
kar ti hočem povedati, da slišiš,
kot želim, da me slišiš.
Veter tesnobe jih še zmeraj vlači s seboj.
Poslušaj druge glasove v mojem glasu.
Jok starih ust, kri starih prošenj.
Ljubi me draga! Ne zapusti me.
Pojdi za mano. Pojdi za mano, draga,
v tem valu tesnobe.
Vendar se moje besede barvajo s tvojo ljubeznijo.
Vse si zavzela ti, vse si zavzela.
Iz vseh bom naredil neskončno ogrlico
za tvoje bele roke, sladke kot grozdje.
• Oda opazovanju ptic
• Pablo Neruda: Misli, verzi, izreki, citati
• Federico Garcia Lorca: Mesečna romanca