Natisnite    Pošljite prijatelju

Žetev v ljudskem izročilu

Mesec julij je splošno znan kot mesec žetve. Najprej kmetje žanjejo ječmen, nato sledijo rž, pšenica, oves, v mesecu septembru pa sledi ajda.

Žetev je bila včasih slovesno opravilo, praznik. Ženske so si nadele prazničen predpasnik, na glavo pa pisano ruto in se odpravile na njivo. Reklo se jim je 'žanjice'. Žanjice so žele s srpi.

Kako je potekala žetev

Kot piše Niko Kuret, se je »žetev pričela zgodaj zjutraj, ob prvem hladu. Na njivi so se zbrali žanjice, gospodar in drugi moški. Ženske so vihtele srpe, naloga moških pa je bila vezanje in zlaganje snopov. Prisoten je bil tudi brusač, ki je skrbel da so srpi žanjic ostali ostri. Žanjice so bile deležne dobre postrežbe. K žetvi so včasih nujno spadali štruklji. Na Gorenjskem so gospodinje pripravile posebne kolačke 'požinke' ali potico 'požinjavko'. Na Štajerskem so se žanjice sladkale z gibanico, na Koroškem pa z vinom, v katerega so pomakale kruh in pogačo.«

Zadnji zvezan snop 'babo' je imel posebno pozornost. Če je bil zadnji snop obilen so verjeli, da bo žita veliko, če pa je bil majhen, pa so verjeli, da bo žita primanjkovalo.

Po žetvi je sledila gostija, ki so ji rekli 'likof', 'požinjka' ali 'dožetnica'.

Slika: Žetev, Ivan Grohar

Priporočamo >>> Knjige o ljudskem izročilu