Ali je medvedov res preveč?

09.09.2017 | Avtor: Bojan Dolenc
Tragičen incident v Cajnarjih blizu Cerknice in načrtovan letni odstrel 106 medvedov sta znova obudila aktualno problematiko sožitja med ogroženim in zaščitenim medvedom in človekom. Od domačinov sem izvedel, da je poškodovani 31. letni domačin že 4 dni pred dogodkom hodil dražit medvedko v brlog z namenom organizirati “adrenalinske oglede medvedov”!? Zato je morala t.i. intervencijska skupina zastreliti medvedko in do smrti izstradati mladička?

Medvedov ni preveč, so se samo bolj približali urbanemu okolju, za kar so krivi ljudje, predvsem ovčerejeci, ki so se preselili v osrednji habitat ogroženega medveda.

Država je ukinila mrhovišča, po drugi strani pa domačini namenoma odmetavajo “odpadke organskega izvora” blizu naselij ipd., kar privlači medvede. Biolog dr. Boris Kryštufek ugotavlja, da nikoli v zgodovini ni bil pri nas medved formalno tako močno zavarovan kot v zadnjih letih, prav tako pa se ga ni nikoli tako močno uničevalo. V zadnjih petih letih je v Sloveniji človek posredno ali neposredno pokončal 488 medvedov.
V obdobju 1874 - 1938 je ta številka na Slovenskem znašala vsega skupaj 143 medvedov! (Kryštufek, 2007).

Naši mednarodno priznani strokovnjaki že od leta 2001 opozarjajo na previsok odstrel medvedov ( Kryštufek, 2006, 2007; Kos, 2006 ). Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je do leta 2001 odstrel medvedov sicer nekoliko nihal, tistega leta pa je dosegel 54 medvedov, toda že v naslednjem letu 2002 je bilo odstreljenih in poginulih zaradi nesreč že 116 medvedov, kar je gotovo preveč in na škodo trajnosti populacije!

Nihče namreč ne pozna resničnega števila vseh medvedov, kar je podlaga za odstrel. Država ni vzpostavila sistema ocenjevanja številčnosti medvedov na znanstveni osnovi, na kar je opozorila Evropska komisija že 16. 4. 2003. Zato so mogoče velike manipulacije s staleži medvedov, kar je lahko v interesu samo določenih skupin znotraj kmetijstva ter v povezavi z njihovimi političnimi zavezniki ( Černač, 2007 ). 
 
Od leta 1945, odkar tovrstna dokumentacija obstaja, medvedi povzročili smrt 3 ljudi. Vse od druge svetovne vojne niso zabeležili niti enega napada na otroka. V zadnjih desetih letih so bili dokumentirani trije napadi na človeka. Mag. Janez Černač je na lovskem forumu v odličnem članku: “OBTOŽUJEM! A KAJ POTEM?” napisal med drugim: “Lovci z izpitom ter dolgim lovskim stažem so v zadnjem času samo v dveh letih po nesreči na lovu do smrti ustrelili štiri lovce: dva v Suhi Krajini, po enega v Savinjski dolini in na Dolenjskem.

Toliko smrtnih primerov niso prizadejali vsi medvedi v zadnjih sto letih in pri vseh prebivalcih Slovenije! Več smrti in invalidnosti so povzročili v nekaj zadnjih letih v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo na ljudi klopi, kot pa so tega v Sloveniji zakrivili vsi medvedje v zadnjih sto letih!”

Še nekaj o pomembnem vidiku zaščite medveda, ki se ga načrtno ignorira: minimalna viabilna populacija ( MVP = Minimum Viable Population) za rjavega medveda (Ursus arctos) znaša 1000 osebkov, torej je vsako krčenje populacije medveda strokovno nedopustno. Če neka populacija postane premalo številčna, potem doseže nek nepovraten prag, kjer se začne neustavljivo izumiranje; populacija izumre, tudi če vanjo ne posegamo več.

Ohranitev vrste rjavega medveda je pogojena z ohranitvijo najmanj tako velike populacije, da se v njej lahko izravnavajo izgube zaradi odklona od enakomerne spolne strukture, nepredvidljivih dogodkov v okolju ter da je ohranjena zadostna genska raznolikost (viabilnost slovenskega dela populacije rjavega medveda se lahko zagotavlja le v okviru celotne dinarske populacije). Dolgoročno bomo medveda pri nas lahko ohranili samo , če bodo v to privolili tudi lokalni prebivalci, ki živijo na območju njegovega življenskega prostora, zato je najpomembenjše splošno široko osveščanje in izobraževanje, kjer se ta problem obravnava objektivno, brez škodljivih razgretih čustev in z vidika neke širše sodobne mednarodne okoljevarstvene zavesti in vizije.

Po mnenju mnogih strokovnjakov je bilo ravno na ustreznem izobraževanju prizadetega lokalnega prebivalstva v preteklosti premalo narejeno ; istočasno je bilo to prebivalstvo izpostavljeno negativni propagandi določenega dela politike in posledično zlonamernega pisanja rumenega tiska o »nevarnih krvoločnih zvereh« z namenom poglobiti strah pred zvermi z utrjevanjem lažnih stereotipov.
Ker je navkljub vsej domači zakonodaji medved postal resno ogrožen, upajmo, da ga bo zaščitila vsaj dokaj bogata mednarodna zakonodaja s področja varstva narave in tudi evropska denarna pomoč. Omenimo samo Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami – CITES ; Konvencijo o biološki raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992 ; Smernice za varstvo flore, favne in habitatov - FFH direktiva ; Resolucijo Evropskega parlamenta o varstvu rjavega medveda (A3-0154/94) ; Natura 2000.

Relativno dobro ohranjeni slovenski gozdovi, izjemna biodiverziteta in še viabilne populacije divjih zveri in drugih vrst so naše veliko bogastvo in adut ob vstopu v Evropo. Rjavi medved ni le veličastna stvaritev evolucije, je simbol »neokrnjenje divjine« in pomemben člen naravne prehranjevalne verige. Pri nas tudi simbol dobro ohranjene biotske raznovrstnosti.

P.s. Glede incidenta z mladički je Janez J. Švajncer napisal:

“Sprašujem slovensko državo in njene pristojne organe, kdaj bodo stekli predpisani postopki o ugotavljanju odgovornosti Petra Zalarja, t. i. lovcev in pristojnega ministra v skladu z določbami zakona o lovstvu. Lovcev ne sprašujem o njihovi lovski etiki, saj takšna dejanja nimajo z lovskimi načeli nič skupnega, lovce pa kažejo v najgrši luči kot ubijalce. Vse mogoče sem pričakoval v naši samostojni državi, nikoli pa tega, da bo vsa Slovenija molče spremljala, kako pustijo dva mladiča umreti od lakote, da bi lahko ubili njuno mater. Mislil sem, da je tako miselnost mogoče pričakovati samo od gestapovcev. Očitno smo kot narod zboleli ali pa smo izgubili vse vrednote človečnosti, da smo padli tako nizko. Še nikoli me ni bilo tako sram, da sem Slovenec.”

(Članek je bil objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik, 2007)


Ključne besede: Bojan Dolenc  Cerknica  gozd  habitat  ogrožene vrste  lovci  lov  ohranitev vrste  ovčereja  odstrel  medvedov  medvedka z mladiči  medvedi  varstvo živali 


Tweet