Divji labodi v Coolu

26.10.2017 | Avtor: William Butler Yeats

Divji labodi v Coolu

 

Jesensko lepa so drevesa

in suha je stezà,

v oktobrski somrak odseva

na vodi mir neba;

po njej drsi devetinpetdeset

labodov semtertje.

 

Devetnajsta jesen beži,

kar prvič sem jih štel;

še preden sem končal, so v zrak

prhutnili vsevprek

in širno, sunkovito zakrožili

na svojih šumnih krilih.

 

Uzrl sem ta krasna bitja

in v srcu me greni.

Drugače je bilo, ko prvič

sem slišal bitje kril

nad glavo, v zraku teh brežin skoz mrak

in poživil korak.

 

Še zdaj neutrudno ljubi z ljubo

mladostnega srca

veslá v družabni hlad potokov

in zaprhuta v zrak;

osvajanja, strasti še zdaj na pot

jih spremljajo povsod.

 

A tu polze po mirni vodi,

skrivnostni, čudoviti;

med kakšnim ločjem bodo pletli

si gnezdo na brežini

v veselje drugih src, ko se nekoč

zbudim in jih ne bo?  


( Prevod: Nada Grošelj)



Ključne besede: William Butler Yeats poezija pesem pesniki poeti labodi lirika 


Tweet