
Divji labodi v Coolu
26.10.2017 | Avtor:
William Butler YeatsDivji labodi v Coolu
Jesensko lepa so drevesa
in suha je stezà,
v oktobrski somrak odseva
na vodi mir neba;
po njej drsi devetinpetdeset
labodov semtertje.
Devetnajsta jesen beži,
kar prvič sem jih štel;
še preden sem končal, so v zrak
prhutnili vsevprek
in širno, sunkovito zakrožili
na svojih šumnih krilih.
Uzrl sem ta krasna bitja
in v srcu me greni.
Drugače je bilo, ko prvič
sem slišal bitje kril
nad glavo, v zraku teh brežin skoz mrak
in poživil korak.
Še zdaj neutrudno ljubi z ljubo
mladostnega srca
veslá v družabni hlad potokov
in zaprhuta v zrak;
osvajanja, strasti še zdaj na pot
jih spremljajo povsod.
A tu polze po mirni vodi,
skrivnostni, čudoviti;
med kakšnim ločjem bodo pletli
si gnezdo na brežini
v veselje drugih src, ko se nekoč
zbudim in jih ne bo?
( Prevod: Nada Grošelj)
Ključne besede: William Butler Yeats poezija pesem pesniki poeti labodi lirika
• Maček in luna
• Pesem iz brevirja
• Federico Garcia Lorca: Mesečna romanca