Natisnite    Pošljite prijatelju

Dodo, simbol za izumrle živalske vrste

Dodo (Raphus cucullatus) spada pod eno mlajših izumrlih živalskih vrst, saj so živeli še v 15. stoletju. Ti ptiči ne-letalci so živeli izključno in samo na otoku Mauritius, v indijskem oceanu. Dokler ni na ta otok stopil človek. Prvi človek, ki je dodoja (sicer po imenom 'walghvogel') opisal v svojem dnevniku, je bil Wybrand van Warwijck, ki je Mauritius obiskal med nizozemsko ekspedicijo v Indonezijo, leta 1598. V opisu je dejal, da so "našli veliko količino ptic dvakrat večjih od laboda, ki imajo zelo dobro meso."

Ravno raziskovalci so podali največ opisov in ilustracij doda, ki so še danes v pomoč pri rekonstrukcijah izgleda tega veličastnega ptiča. Dodo je v višino meril približno 1 meter, tehtal pa je okoli 23 kilogramov. Njegov fizični izgled je podoben izgledu današnjega kivija, ki živi na Novi Zelandiji. Značilnost dodoja je sivkasto perje, močan, zakrivljen kljun, ki je meril 23 centimetrov ter šop belih nakodranih peres na njegovem zadku.

Dodo je živel in gnezdil na tleh in se je prehranjeval z rastlinsko prehrano ter sadeži. 

Ko so Mauritius pričeli obiskovati raziskovalci in pomorščaki, je bil dodo kot ne-letalec lahek plen vsem popotnikom ki so na otoku iskali hrano. Hkrati je bila njegova radovednost in zaupljiva narava tudi njegova poguba. Človek je na otoku pričel krčiti gozd (ki je bil domovanje doda), ter na otok prinesel še druge živali, ki so plenile njegova gnezda.

Dodo je najverjetneje izumrl v 15. ali 16. stoletju.

V popularni kulturi je dodo najbolj poznan kot lik v knjigi Aličine dogodivščine v čudežni deželi (Alica v čudežni deželi op.a.), avtorja Lewis Caroll-a. V tretjem poglavju se dodo predstavi kot izumrla vrsta in od takrat je postal splošno prepoznaven simbol za izumrlo živalsko vrsto.

Narišimo dodoja! --> Priporočamo - priročnik za risanje >>> Učimo se risati dinozavre

Priporočamo knjigo o kitih >>> Kiti, nežni velikani : ilustrirana knjiga o kitih