Florjanovo

01.05.2011 | Avtor: Dušica Kunaver
Postavljanje majskega mlaja na večer pred 1. majem je šega, ki je po nekaterih krajih v naši deželi še danes živa.

Mlaji, visoke, okleščene smreke, postavljene sredi vasi, so ponos vaščanov, predvsem vaških fantov. Vršiček smreke pustijo zelen, pod njim pa obesijo okrašene, iz smrekovih vejic pletene vence. Postavljen mlaj vedno oznanja neko veselo novico: ohcet, novo mašo, gasilsko veselico ali kaj podobnega. Prvomajski mlaj naznanja prihod najlepšega meseca v letu.

Florjanovo - god svetega Florjana, 4. maja, je po mnogih naših krajih ljudski praznik, saj je sveti Florjan eden od priljubljenih svetnikov. Varuje pred ognjem in je zato zavetnik gasilcev.

Na florjanovo gospodinje niso smele peči, niti zakuriti peči. Tudi kovači tega dne niso delali, bali so se zameriti svetemu Florjanu.
Gospodinje v Mežiški dolini so na večer pred florjanovim položile v star klobuk klobaso, jajca in mošt in nato pa so ta klobuk položile na ugaslo ognjišče poleg trsk. Ponoči se je eden od vaških fantov pritihotapil v hišo, zakuril ogenj s pripravljenim lesom, spil mošt in vtaknil jajca in klobaso v malho in tiho odšel. Ob koncu takih obhodov so se fantje zbrali pod vaško lipo, gospodinje pa so medtem pekle cvrtje jajčno cvrtje, ki je bilo tega dne obredna jed.

Fantje so se nato s pesmijo podali od hiše do hiše in prepevali:

Mi smo prišli semkaj pet,
Vam prinesli tavžent let …

Več o ljuskem izročilu si lahko preberete  >>> v knjigah, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo



Ključne besede: etnologija  gasilci  maj  maja  majnik  mlaj  1. maj  florjanovo  sveti Florijan  veliki traven  pomlad  običaji  prazniki  pomlad  praznik dela  pregovori  zavetnik gasilcev 


Tweet