Hudičevi zvarki bolnega človeškega uma
22.07.2016 | Avtor:
Anton Komat"Pesticidi imajo radiomimetično delovanje, kar pomeni, da je njihov učinek na organizme enak učinku radioaktivnega sevanja. Njihov učinek na populacijo je popolnoma enak, če je 100 000 osebkov izpostavljenih dozi 0,01 ppm ali pa če je 1000 osebkov izpostavljenih dozi 1,00 ppm (L. Pauling). Poraba danes zagotavlja desetkratni poboj človeštva"
Namesto uvoda
Številne študije so bile izdelane o akutnih zastrupitvah ljudi s pesticidi zaradi poklicne izpostavljenosti, nesrečnih slučajev ali samomorov. Obstaja pa velika praznina pri epidemioloških podatkih o vplivu pesticidov na človekovo zdravje.
V virih vedno znova navajam teze o nekakšnih metodoloških težavah, ki naj bi spremljale izdelavo študij o dolgoročnih kroničnih vplivih pesticidov na zdravje človeka. Ne morem se znebiti vtisa, da je to vrtenje okrog metodoloških težav podobno vrtenju mačke okrog vrele kaše. Mnenja sem, da je problem moč rešiti enostavneje; skratka, da je ta navidezni gordijski vozel možno presekati.
Znanost, vsaj pozitivistična, temelji na nekih dogovorjenih metodah. Vprašajmo se torej, ali so metode, uporabljane pri proučevanju dolgoročnih učinkov pesticidov, sploh primerne oziroma ali do njih lahko pričakujemo uporabne rezultate. Predvsem bi se osredinil na pojave genotoksičnosti in mutagenosti na celični ravni in njihovo nadaljnjo obravnavo v okviru celotnega organizma. Več avtorjev že nakazuje nekatere smeri, v katerih bi bil problem obvladljiv. Sam predlagam izhodišče v treh točkah.
1. Mutageni nimajo praga. Že nekaj molekul toksina v celici lahko povzroči nepopravljive poškodbe DNA in mutacije.
2. Pesticidi imajo radiomimetično delovanje, kar pomeni, da je njihov učinek na organizme enak učinku radioaktivnega sevanja. Njihov učinek na populacijo je popolnoma enak, če je 100 000 osebkov izpostavljenih dozi 0,01 ppm ali pa če je 1000 osebkov izpostavljenih dozi 1,00 ppm (L. Pauling).
3. Izračunan je ekvivalent mutagenosti med radioaktivnim sevanjem in najbolj uporabljanimi pesticidi. Uporaba približno 6300 kg pesticidov povzroči v DNA poškodbe, enake sevanju atomske bombe s hirošimsko močjo (A. Mosca).
Ob upoštevanju navedenih izhodišč, ki so celo empirično dokazana, pa se nam odpre presenetljivo nov pogled na problematiko pesticidov, posebej še, če problem obravnavamo holistično in z deduktivno znanstveno metodo. Pri preučevanju živih organizmov, kamor spada tudi človek, strogo pozitivistični pristop namreč še dolgo ne bo vzdržal. Klasiki kvantne fizike, med njimi E. Schrodinger in W. Heisenberg, so nakazali smer, v kateri moramo iskati odgovore na temeljna vprašanja pri preučevanju fenomena življenja.
Tale malce duhamoren uvod pa je nujno potreben, kajti metodološke težave pozitivizma so ključni vzvod, na katerega se opirajo vse delovne predpostavke in demagogija zagovornikov množične uporabe pesticidov.
Planetarno zastrupljanje
Številke so vsekakor bolj zgovorne, zato jih poglejmo. Na en aktuten smrtni primer zastrupitve, pride povprečno 10 hospitaliziranih primerov in od 100 do 500 oseb z izraženimi simptomi zastrupitve, ki pa zaradi raznih razlogov niso bile zdravstveno obravnavane. Lahko si le mislimo, koliko oseb so doletele biokemične, citološke, genotoksične, mutagene ali kancirogene posledice, katerih simptomi se bodo klinično pojavili šele čez 20 ali več let. Zelo verjetno lahko govorimo o milijonih!
Teh nesrečnih posameznikov ne obravnava nobena epidemiološka študija, zaradi "metodoloških" težav, seveda.
Zanimiva je primerjava med uporabljeno količino pesticidov v kg/ha in doseženim pridelkom v tonah/hektar po posameznih svetovnih regijah (Edvards, 1985). Primerjava nam izjemno nazorno pokaže, da med tema dvema podatkoma ne obstaja premosorazmeren odnos. Količinsko razmerje uporabljenih pesticidov med Japonsko in Afriko je 85, razmerje povprečnega pridelka pa le 4,5. Torej je več kot očitno, da razviti svet dobesedno zasipa rodovitno prst s strupi. O smiselnosti takega početja pa naj bralec presodi sam!
Večina pesticidov je zelo nevarnih, ne le človeku, temveč tudi drugim organizmom v okolju. Zaradi porušenega naravnega ravnovesja se zmanjšuje kmetijska pridelava in nastajajo velike ekonomske izgube tudi izven kmetijstva. Kontaminacija prsti s pesticidi je v Nemčiji in Holandiji dosegla takšen obseg, da so ustanovili Sklad za zemljo in zgradili posebne dekontaminacijske centre, kot je npr. tisti v Bochumu, kjer so do sedaj pri temperaturi 1200˚C razstrupili že 400.000 ton prsti. Dekontaminacija prsti je Holandijo v letih 1988/91 stala 1,4 % bruto nacionalnega dohodka oz. 6,3 milijarde guldnov. Toda sanacija prsti (obnova ekološke funkcije prsti) je tehnološko še neizvedljiva. Humusa pač še ne moremo izdelati v tovarnah! Poskušajo z inokulacijami mikroflore in mikrofavne prsti, toda ali je mikrosvet prsti moč obnoviti? Ali ni bolj modro ohraniti prst v njeni vitalni, za človeka neprecenljivi funkciji?
Kmet, kot neposredni uporabnik pesticidov, je vsekakor prva žrtev teh strupov.
Poglejmo si stanje v Sloveniji.
Na 1. slovenskem kongresu preventivne medicine leta 1994 na Bledu je skupina strokovnjakov (š. Grušovnjak, Z. Levačič - Turk, J. šamu) izdelala anketo o stiku najbolj ogroženih skupin prebivalstva s pesticidi in dobila sledeče porazne rezultate:
● 87 % kmetov ne uporablja osebnih zaščitnih sredstev in ne ve, kako pravilno ravnati z ostanki škropiv in embalažo;
● 92 % prodajalcev pesticidov prihaja v stik z njimi še doma pri delu na svojih poljih in med njimi jih ima več kot polovica končano le osnovno šolo;
● le 50 % delavcev na kmetijskih posestvih, ki so sicer dodatno poučeni o varstvu pri delu, uporablja osebna zaščitna sredstva;
● 22,8 % kmetov ima po škropljenju zdravstvene težave; pri kmetih, ki obdelujejo več kot 11 ha kmetijskih površin, pa ima zdravstvene težave kar 33,9 %.
Skupina strokovnjakov je svoj prispevek zaključila z besedami (cit.):"Ker je naše znanje o pesticidih z epidemiološkega vidika zelo skromno, bi bilo nujno:
1. Češče analizirati vzorce živil rastlinskega in živalskega porekla in vode.
2. Raziskati kontaminacije s pesticidi humanega mleka v Sloveniji.
3. Prospektivno raziskovati delovanje pesticidov na zdravje izbranih vzorcev posebej izpostavljenih skupin ljudi."
Predloge strokovnjakov z blejskega kongresa torej velja dosledno upoštevati in tudi izvajati.
Analize voda v Sloveniji (Stanje voda 1994) kažejo, da je po kriterijih Evropske skupnosti kontaminiranih z ostanki pesticidov že 80 % vseh vodnih virov in podtalnice. Glavni onesnaževalec so torej pesticidi, predvsem antrazin in njegovi ostanki. Na nekaterih odvzemnih mestih so standardi EU preseženi tudi več desetkratno!
Govoriti o čisti Sloveniji je torej prvovrstno sprenevedanje in zavajanje prebivalstva.
Poraba danes zagotavlja desetkratni poboj človeštva
Green je leta 1977 objavil zadnjo preglednico gibanja produkcijske rasti pesticidov v svetu. Novejših podatkov tudi WHO nima na razpolago, ker so nedosegljivi. Multinacionalke so te podatke enostavno proglasile za poslovno skrivnost. Že vedo, zakaj!
O kakšnih strahotnih količinskih povečanjih gre, nam pove že dejstvo, da je vrednost prodaje od leta 1972, ko je znašala 3 milijarde dolarjev, narasla na 15,9 milijard dolarjev v letu 1985. Če dolarske zneske preračunamo na realno vrednost dolarja, se je vrednost prodanih pesticidov v obdobju 1972/85 podvojila! Ob vrednotenju prodajnih vrednosti posameznih preparatov in določanju nekakšne povprečne vrednosti za enoto teže je Green prišel do zaključka, da je bilo l. 1985 prodanih v svetu 3 milijone ton pesticidov.
V Sloveniji seveda obstajajo javne "uradne" evidence in statistike o porabi, iz katerih je razvidno, da smo v letu 1993 porabili 1676 ton pesticidov. Temu "uradnemu" podatku nisem verjel, čeprav so mi tudi predstavniki kmetijskega ministrstva zatrjevali, da ta drži. V zborniku Europe's Environment sem našel podatek, iz katerega sem ocenil, da je slovenska letna poraba pesticidov nekako 4500 ton. Drugi vir mi je bila slovenska carina. Iz njene dokumentacije je bilo razbrati, da porabimo precej več strupov, prek 6000 ton! Ko sem ta podatek objavil, je med strokovno javnostjo nastal vik in krik. Obsojen sem bil "prodajanja strahu" in zavajanja javnosti. Slišal sem celo obtožbe, da napadam slovenskega kmeta. Med obtožbami ni manjkalo niti takih s političnim ozadjem! Toda vse to sem vzel v zakup kot ceno, ki jo mora plačati vsak naravovarstvenik. Novoustanovljena vladna medresorska komisija za ravnanje z nevarnimi snovmi pa se je skrbno lotila svojega dela. V osnutku študije Ocena stanja z ovrednotenjem nacionalne infrastrukture za ravnanje s kemikalijami v republiki Sloveniji (oktober 1997) lahko preberemo, da je letna poraba pesticidov v Sloveniji kar 7775 ton!
Kaj bodo sedaj na to porekli "rastlinski dohtarji" in njihovi fitofarmacevti? Kdo je zavajal in vznemirjal slovensko javnost? Zakaj so se resnični podatki prikrivali? Kdo torej načrtno laže slovenski javnosti?
Za nazornejši zaključek slovenske pesticidne zgodbe naj vam še izračunam mutageni ekvivalent sevanja za porabljenih 7775 ton pesticidov. Slovenci v enem letu prejmemo v svoje okolje mutageni ekvivalent sevanja 1234 atomskih bomb s hirošimsko močjo.
Za proizvajalce je ceneje vztrajati pri že vpeljani masovni proizvodnji kakor pa vlagati velika sredstva v negotov razvoj. Edino naše upanje je torej, da bodo proizvajalci zaradi vedno na novo nastajajoče odpornosti škodljivcev prisiljeni razvijati biološka sredstva za nadzor nad škodljivci.
To dejstvo in ozaveščanje javnosti ter okrepljen razvoj raziskav dolgoročnih učinkov pesticidov na žive organizme, so edina močna orožja proti biološkemu uničevanju našega planeta. Svetovni zdravstveni problemi, nastali zaradi vedno večje uporabe pesticidov, ne bodo naraščali sorazmerno s povečano porabo, ampak bo verjeten odziv mnogo bolj dramatičen. Večina poškodb nastalih v človekovi genetski masi je namreč nepovratnih - ireverzibilnih in se sčasoma multuplicira. Prav tako je delovanje pesticidov v okolju stalno in dolgotrajno.
Ugotovimo lahko, da zastrupljanje človeštva poteka neovirano, masovno, nenadzorovano in z zajamčeno tajnostjo. Videli smo, da multinacionalke ne izdajajo nobenih uradnih podatkov o proizvodnji in da WHO lahko le predvideva nadaljnje trende. Ob vseh dosežkih informacijske dobe tako ne vemo niti tega, kateri strupi, kako, kje, zakaj in v kakšnih količinah se uporabljajo. Ob vsem tem pa so nas polna usta o skrbi za zdravje človeka, o silnem razvoju medicine in še bi lahko naštevali.
Seveda se bodo apologeti zastrupljanja vedno in večno izgovarjali na dopustne količine, tolerance, karence in vso preostalo navlako, ki so si jo izmislili v zagovor svojega početja. Prav tako je sprejeta in veljavna ustrezno napisana zakonodaja, ki jo ima večina držav sicer že zaradi civilizacijske nuje in formalnega pokrivanja človekovih pravic do lastnega zdravja in čistega okolja. V tej zakonodaji so imenovani seveda tudi pooblaščeni državni organi, ki naj bi vestno bedeli nad njenim izvajanjem.
Kljub vsej silni retoriki zagovornikov uporabe pesticidov pa nam je vsem skupaj uspelo v enem samem letu, leta 1995 torej, zastrupiti biosfero z dodatnimi 5 milijoni ton strupov, kar bi zadostovalo za več desetkratno akutno in usodno zastrupitev vsega prebivalstva planeta.
Ob upoštevanju dejstva, da živi na planetu čez 5 milijard ljudi, torej pride na prebivalca nekako 1 kg pesticidov letno, kar je več desetkratna smrtna doza na prebivalca. Za zastrupljanje človeštva v imenu profita le nekaterih je torej izdatno poskrbljeno!
Kaj smo dosegli s tem, ko smo prisegli na tako tehnologijo?
Povzročili smo le eksplozijo prebivalstva, katerega sedaj nismo sposobni prehraniti. Uničili smo na milijone hektarjev plodne prsti, zastrupili biosfero, zdesetkali mikroorganizme v prsti, ki je bila in bo osnova civilizacije in vseh kultur, ustvarili množico novih škodljivcev, posegli z monokulturami v sam temelj delovanja ekosistemov in še bi lahko naštevali. Tisto najhujše, najusodnejše in najstrašnejše naj vam prihranim na koncu!
Naši lastni hudičevi zvarki nam tlakujejo pot v pekel. V imenu dobička le nekaterih, ki ne vidijo drugega kot stanje na svojem žiro računu, in zaradi posledične učinkovitosti njihovih demagoških parol, smo vsi skupaj pristali v istem čolnu.
Ustvarili smo si vse pogoje za biološko smrt človeške vrste.
(Odlomki iz knjige: Nespametni bodo žejni)
Priporočljivo branje: >>> Zaton Prometejeve dobe / Anton Komat & >>> Pesticidi / Anton Komat
Ključne besede: Anton Komat ekologija nespametni bodo žejni pesticidi okolje strupi varstvo okolja
• Amnezija znanstvene etike
• Kemično kastrirani mačo, 1. del
• Kakšno pitno vodo pijemo?
• Pitna voda za ljudi ali več koruze za prašiče