Interakcije med ribiči in delfini

Interakcije med ribiči in delfini

03.08.2017 | Avtor: Tilen Genov
"Nekoč so ribiči nalovili le toliko, kolikor so potrebovali in pri tem uporabljali čolne na vesla. Zato ni čudno, da so ribiči tako dolgo živeli v popolnem sožitju z morjem. Danes je za pomanjkanje rib v veliki meri kriv komercialni in nelegalni ribolov. Zaradi pomanjkanja hrane so konflikti med ribiči in delfini še večji oz. jih ribiči dojemajo bolj dramatično. "

Na mnogih območjih po svetu prihaja do različnih interakcij med ribiškimi aktivnostmi ter delfini. Včasih so interakcije pozitivne (sodelovanje), včasih nevtralne, včasih pa so lahko celo negativne, bodisi za eno, drugo ali celo obe strani.

Sredozemsko morje je glede negativnih interakcij prav zloglasno, v tovrstne interakcije pa so večinoma vključene velike pliskavka (Tursiops truncatus). Nekatere tovrstne interakcije so verjetno vedenjski odziv delfinov na zmanjšanje virov hrane zaradi prekomernega ribolova. Zelo verjetno je tudi, da delfini ribiške aktivnosti enostavno izkoriščajo kot alternativno in lažjo obliko iskanja hrane, saj so relativno inteligentna bitja, ki imajo sposobnost pomnjenja in učenja.

Škodo ima lahko ena ali druga stran. Delfini ribičem poškodujejo mreže (ali zmanjšajo ulov), delfini pa se pogosto zapletejo v ribiške mreže in tako poginejo, ali pa jih ribiči poskušajo raniti oz. ubiti. Hkrati lahko prekomerni ribolov zmanjša dostopnost hrane za delfine, druge živali in tudi za ribiče.
Ribiška ladjaInterakcije med ribiči in delfini v teh časih vzbujajo precejšnjo skrb, predvsem ker je zapletanje kitov in delfinov v ribiške mreže postalo ena izmed največjih groženj obstoju teh vrst. Obenem je o tovrstnih interakcijah zelo malo znanega.

Interakcija med delfini in ribiškimi aktivnostmi. (Foto: Tilen Genov)



INTERAKCIJE V SLOVENIJI

Tudi slovensko morje ni izjema. Tudi tukaj prihaja do interakcij med ribiči in delfini. Ker je velika pliskavka edina vrsta delfinov, ki tukaj stalno živi, je tudi edina vrsta, vključena v tovrstne interakcije.
V slovenskem morju skoraj ni pravega komercialnega ribolova, vsaj ne v pravem pomenu besede. Večina ribičev lovi za lastne potrebe oz. "obrtniško". Nekateri ribiči se preživljajo izključno z ribolovom, hkrati pa je ribolov pri nas pomemben del kulture.

Včasih se dogaja, da ribiči v delfinih iščejo "grešne kozle" za probleme, ki izvirajo od drugod. Toda delfini so bili tukaj pred ljudmi in imajo potemtakem prav tako pravico loviti v istih vodah. Izginotje delfinov ne bo pomenilo nič dobrega. Nasprotno, izginotje plenilca na vrhu prehranjevalne verige (kot je delfin) ima lahko katastrofalne posledice na biodiverziteto (biološko raznolikost) nekega ekosistema. Poleg tega delfini uravnavajo kvaliteto ribjih populacij, saj vzdržujejo zdravo stanje ribjih populacij. Tega se mnogi ribiči zavedajo. Spoznali so, da obtoževanje delfinov za nekatere velike spremembe v morskih ekosistemih ni razumno in da je potrebno vzroke za nastale posledice poiskati drugje. Rešitve je torej potrebno iskati tako za ribiče kot tudi za delfine.

Pri tem je sodelovanje med raziskovalci, naravovarstveniki in ribiči zelo pomembno. Prav zato tudi društvo Morigenos že od vsega začetka išče dialog ter sodelovanje z ribiči. Mnogi slovenski ribiči so do nas nastopili zelo pozitivno, nekateri pa so v teh petih letih celo postali naši dobri prijatelji in stalni sodelavci. Brez njihove pomoči bi o delfinih pri nas vedeli mnogo manj kot vemo sedaj.


DOBER ALI SLAB RIBOLOV

Najbolj problematični ribolov je tisti, ki je:

a) intenziven (prekomeren);
b) neselektiven (velika smrtnost vrst, ki niso tarča ribolova);
c) destruktiven (ne ujame le rib, temveč poškoduje ali uniči tudi morske habitate)

Nekoč so ribiči nalovili le toliko, kolikor so potrebovali in pri tem uporabljali čolne na vesla. Zato ni čudno, da so ribiči tako dolgo živeli v popolnem sožitju z morjem. Danes je za pomanjkanje rib v veliki meri kriv komercialni in nelegalni ribolov. Zaradi pomanjkanja hrane so konflikti med ribiči in delfini še večji oz. jih ribiči dojemajo bolj dramatično. Dandanes bi lahko rekli, da so "obrtniški" ribiči prav tako kot delfini "vrsta", ki jo je potrebno zaščititi.

PROJEKT PROUČEVANJA INTERAKCIJ MED RIBIČI IN DELFINI

Društvo Morigenos je v letih od 2002 do 2005 zbiralo podatke o populaciji velikih pliskavk v slovenskem morju in okoliških vodah. Pri tem smo zbirali tudi prve podatke o interakcijah med ribiči in delfini.

V začetku leta 2006 smo zagnali projekt sistematičnega proučevanja tovrstnih interakcij. S tem želimo predvsem:
a) oceniti stopnjo interakcij in ugotoviti, kako to vpliva na ribiče in delfine;
b) pridobiti podatke, ki so potrebni za iskanje možnih rešitev.

Pri projektu seveda sodelujejo slovenski ribiči, saj je njihovo sodelovanje ključnega pomena pri uspehu projekta.

 

 

Več branja >>> Knjige o živalih

 

(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)


Ključne besede: Tilen Genov  delfini  Delphinus delphis  Jadran  Jadransko morje  Morigenos  morje  morski sesalci  morski ekosistem  varstvo živali  velika pliskavka  ribolov  ribiči  ribiške ladje 



Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Grenko sladka mikropoezija
Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Bolje je biti osovražen zaradi tega kar si, kot biti ljubljen zaradi tega kar nisi.

Andre Gide