Ko sem bila drevo :: Moj čas

Ko sem bila drevo :: Moj čas

18.11.2009 | Avtor: Vanja Strle


Ko sem bila drevo

Tistikrat, ko sem bila drevo
z vejami od neba do ptic
in s koreninami vseh poti,
so moji listi šumeli
resnico drevesa.

Trave so se zibale od ljubezni
in vode so mi pomagale peti o sebi.
Vsi svetovi so zavrgli skovane resnice
in vse je vrelo na plan,
na dan,
na dan,
na čudno svetli dan ...





Moj čas


moj čas je od tistih,
ki jih je poljubila
vseenost po izpranju
in
zaneslo me je na streho sveta
in videti ni bilo nič
posebnega - vse
eno samo prepleteno mrmranje luči in teme
in
potem,
v nekem parku sem zagledala
prazne oči Zemlje
in sem si rekla,
ali lahko to spregledam


Pesmi iz pesniške zbirke: Ko sem bila drevo / Vanja Strle

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Vanja Strle poezija pesniška zbirka poetesa ko sem bila drevo metafore drevesa lirika 



< Nazaj
Priročnik za vizualiziranje
Skupinica petih nezemljančkov iz Jupitrove lune Evropa bo najmlajše popeljala po prostranih širjavah Mlečne ceste, njihova zvezdna ladja pa jim bo pripovedovala zanimivosti o planetih in njihovih lunah.
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja.
Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vsa človeška bitja so hkrati sanjska bitja. Sanjanje druži človeštvo.

Jack Kerouac