Ko sem bila drevo :: Moj čas

Ko sem bila drevo :: Moj čas

18.11.2009 | Avtor: Vanja Strle


Ko sem bila drevo

Tistikrat, ko sem bila drevo
z vejami od neba do ptic
in s koreninami vseh poti,
so moji listi šumeli
resnico drevesa.

Trave so se zibale od ljubezni
in vode so mi pomagale peti o sebi.
Vsi svetovi so zavrgli skovane resnice
in vse je vrelo na plan,
na dan,
na dan,
na čudno svetli dan ...





Moj čas


moj čas je od tistih,
ki jih je poljubila
vseenost po izpranju
in
zaneslo me je na streho sveta
in videti ni bilo nič
posebnega - vse
eno samo prepleteno mrmranje luči in teme
in
potem,
v nekem parku sem zagledala
prazne oči Zemlje
in sem si rekla,
ali lahko to spregledam


Pesmi iz pesniške zbirke: Ko sem bila drevo / Vanja Strle

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Vanja Strle poezija pesniška zbirka poetesa ko sem bila drevo metafore drevesa lirika 



Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
Slikanica o prijateljstvu in radodarnosti ...
Pravljica o puhastem medvedku, beli zimi in božični skrivnosti ...
Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Popolna sreča je mozaik, ki ga sestavljamo celo življenje.

Jože Urbanija