Natisnite    Pošljite prijatelju

Leto 2017 je bilo eno najtoplejših let

Leto 2017 je bilo, kljub odsotnosti El Nina, eno najtoplejših let v zgodovini merjenja. Razlog so podnebne spremembe, ki so posledica človeškega ravnanja.

Kot opozarja Nobelov nagrajenec s področja kemije Mario Molina, gre za posledice podnebnih sprememb, ki jih je sprožil človek. V zadnjih sto letih se je razcvetela masovna industrija, ki je povzročila drastičen izpust CO2 v ozračje. V stotih letih industrijske dobe se je koncentracija trdih delcev povišala z 280 delcev na milijon, na 401 delec na milijon.

Po podatkih ameriške organizacije NOAA, se je kar 5 najtoplejših let v zgodovini merjenja razvrstilo po letu 2010. Trend segrevanja podnebja se nadaljuje. Povprečna temperatura ozračja je bila v letu 2017 14,7 stopinj celzija.

Tudi leti 2015 in 2016 veljata za rekordno topli, temperature je ti dve leti dvigoval še El Nino - pojav, ko segrevanje na sredini Atlantika spremeni vreme po celem svetu in prinaša višje temperature. Leto 2017 je bilo leto brez El Nina.

Ameriška vesoljska agencija NASA je razložila, da bi v primeru, če bi iz svetovnih baz podatkov odstranili tiste temperaturne podatke, ki so posledica El Nina, 2017 bilo zapisano kot rekordno toplo leto v zgodovini beleženja.

Segrevanje podnebja je zelo problematično, saj podnebja ne gre enačiti z vremenom. Vreme se lahko spreminja mesečno, medtem ko so spremembe podnebja, spremembe za daljše obdobje.

Fotografija: NASA/wikimedia