Natisnite    Pošljite prijatelju

Obilnejše padavine in pogostejše poplave?

Število velikih in hudih poplav na svetu narašča. Če je bilo med leti 1960 in 1970 na svetu letno okrog 20 katastrofalnih poplav, jih je bilo v obdobju 1995 in 2005 že nad 150 letno. V zadnjem desetletju so poplave prizadele približno 1,5 milijarde ljudi, torej vsakega četrtega Zemljana. Letošnje septembrske poplave so bile tudi v Sloveniji katastrofalne. Pa lahko rečemo, da so bile presenečenje? Ali morda že kar pričakovan dogodek?

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj nadalje navaja v izvirnem članku na Sklad.si voda, da zgodovina uči, da so poplave pri nas dejstvo, saj imamo poplavno ogroženih preko 300 tisoč ha površin, kar je skoraj 15 odstotkov površine, večinoma v porečjih Save in Drave. Na približno tretjini tega ozemlja so poplave lahko tudi večje in obsežnejše. Poplave ogrožajo predvsem hudourniške grape, dolinska dna in ravnice, ki so marsikje pozidane, zato nam lahko poplavi tudi več kot 2500 ha urbanih površin. Dobra četrtina Slovencev živi na območjih, kjer so možne katastrofalne poplave. Ob močnem deževju lahko pride do poplav kjerkoli. In ravno močno deževje je pri poplavah v Sloveniji vedno prvotni razlog zanje. Poplave so namreč rezultat intenzivnih, lokalno omejenih padavin, ki jih je skoraj nemogoče natančno napovedati. Vremenskim vzrokom se kasneje pridružijo reliefni, hidrološki, prostorsko-planerski in drugi dejavniki

Naše ozemlje so poplave prizadele pred letošnjim septembrom, šteto nazaj, v dobrih sto letih leta 2009, 2007, 2005, 1998, 1990, 1972, 1954, 1933, 1926, 1925, 1923, 1910 in 1901. Poleg letošnje poplave so bile najhujše poplave leta 1990, ko so ocenili, da so bile takratne katastrofalne poplave stoletne poplave, skratka zelo redek dogodek. A take ocene veljajo le, dokler se podnebje ne začne spreminjati. Z ogrevanjem podnebja se začnejo spreminjati tudi značilnosti porazdelitve padavin, kar kažejo meteorološke meritve povsod po svetu. Nova verjetnostna porazdelitev je v primerjavo s staro običajno premaknjena in razpotegnjena. To pomeni, da se spremeni povprečna velikost padavin, spremeni pa se tudi verjetnost za pojav obeh vrst ekstremov. To pomeni da globalno ogrevanje lahko povzroči večjo pogostnost pojavljanja ekstremnih suš in pa hkrati tudi poplav. Slovenija ima izkušnjo zadnjih 15 let, da se je pogostnost suš podvojila. To je signal, da se nam porazdelitev padavin spreminja in, da je torej moč pričakovati tudi več ekstremov pri obilnih padavinah.

Evropske raziskave v okviru projekta ENSEMBLE kažejo, da na primer pri ogrevanju podnebja za samo 0,5 oC prej 100 letne padavine dobimo na 90 let, pri 1 oC prej 100 letne padavine dobimo že v povprečju na 78 let in pri stopnji ogrevanja +2 oC prej 100 letne padavine dobimo na 62 let. Da se je temperature zraka v Evropi že povečala za 1 oC vemo iz meritev. In da se bo nedvomno v naslednjih 40 letih ogrelo za vsaj še 2 oC , tudi. To govori v prid večji verjetnosti za intenzivne nalive.

Toplejši zrak je sposoben vskladiščiti več vodne pare. Za vsako stopinjo Celzija ko je toplejši, vanj spravimo okrog 7% več vodne pare. Padavinski procesi imajo tako na voljo večjo potencialno zalogo vode, če so ob tem izpolnjeni še drugi pogoji v ozračju kot so na primer prehod hladne fronte nad razgibanim terenom, stalen dotok vlažnega zraka, močna nestabilnost ozračja in še kaj. Vendar zveze niso linerne, tako, da bi enostavno rekli, da bodo tudi nalivi proporcionalno močnejši. Ameriški znanstveniki pri NCAR (National Center for Atmospheric Research) ocenjujejo, da nad morji na primer ekstremne količine padavin narastejo za vsako dodatno stopinjo Celzija za kar 14 %. To so že skrb vzbujajoče razlike, spet v korist bolj intenzivnih in uničujočih nalivov. Torej tudi povsem fizikalna razlaga, brez vpletanja statistike, govori o močni povezavi klimatskih sprememb z nalivi, torej posledično s poplavami.

Poplave se torej začno z intenzivni nalivi, vremenskim vzrokom pa se pridružijo reliefni, hidrološki in še zlasti prostorsko-planerski dejavniki. Z različnimi nepremišljenimi posegi v prostor lahko poplavno situacijo še poslabšamo. In to se nam dogaja tudi v Sloveniji. Marsikje smo urbanizirali poplavni prostor, ter pospešili odtok voda zaradi izsuševanja kmetijskih površin. Z gradnjo namakalnih sistemov in vodnih energetskih objektov, vodnih zadrževalnikov in vodo-oskrbovalnih sistemov smo regulirali reke. Zato smo sposobnost zadrževanja vode in s tem tudi ekološke lastnosti vodnega okolja zelo prizadeli. V povirnih delih gradimo akumulacije za zasneževanje smučišč, ceste pokrivajo prej propustno površino in preusmerjajo vodne tokove na površini in v tleh. Tlakovana dvorišča, skladišča in parkirišča manjšajo sposobnosti zadrževanja vode v pokrajini. Umetni odtočni kanali in jarki ter utrjene struge povzročajo hiter odtok voda, kar v niže ležečih predelih ustvarja nove poplavne površine ali celo plazove. Našteto na prvi pogled ne vpliva na vodni krog, a ko se število takih posegov poveča, se njihov vpliv ne le sešteva, temveč množi.

Na koncu se še enkrat vprašajmo. So bile letošnje poplave res presenečenje? Smo storili dovolj, da bi jih omilili? Brzčas je odgovor na obe vprašanji Ne! Zato je zdaj res potreben razmislek, kako naprej.

vir: http://www.skladsivoda.si/novice/prof-dr-lucka-kajfez-bogataj-obilnejse-padavine-in-pogostejse-poplave/163