Megateriji - velikanski talni lenivci

Megateriji - velikanski talni lenivci

21.10.2012 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik


Velikanski lenivci, ene najbolj nenavadnih živali ki so kadarkoli obstajale, so bili sicer zelo podobni današnjim lenivcem. Glavna razlika je bila v tem, da so živeli na tleh; današnji pa živijo na drevesih.

Presegli so velikost mamuta,  njihova višina je znašala okoli 5 m, tehtali pa so tudi več kot 4 tone.

Njihovi kremplji so dosegali dolžino 50 cm, zato ti lenivci niso mogli hoditi normalno, temveč so hodili po straneh podplatov. Po nekaterih podatkih, so bili deloma mesojedci, po drugih pa predvsem rastlinojedci. Njihova velikost in moč jim je omogočala prevlado nad plenilci, kot so bili na primer tigri s sabljaškimi zobmi – smilodoni.

Živeli so v Južni Ameriki, sčasoma pa so migrirali tudi v Severno Ameriko. Fosili, ki so jih odkrili na področju obeh Amerik nakazujejo, da so se ženski in moški megateriji razlikovali po velikosti kot tudi po izgledu. Fosili izhajajo iz obdobja pleistocena, izumrli pa so predvidoma v karbonski dobi, zaradi človeškega faktorja.


Ključne besede: dinozavri prazgodovina lenivci megaterij arheologija znanost živali fosili pleistocen 



Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
Otroci ob zgodbici iz slikanice spoznajo, kako neverjetne so divje čebele in kako pomembne so za nas in za Zemljo, ki je naš skupni dom.
To je zgodbica o hroščku govnaču, ki se ga zaradi njegove smrdeče kroglice drugi žužki izogibajo. In na koncu je tudi govnaček našel žuželčje prijatelje.
To je pravljična slikanica, kjer se preko zime zgodi veliko čarobnih stvari. Glavni junak je črni kos, ki preko zime gostuje pri gozdnem škratu. Napisala in ilustrirala Julia Doria
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ne moremo živeti samo zase. Tisoče vlaken nas povezuje s sočlovekom; in po teh vlaknih tečejo naša dejanja proč, kot vzroki in se k nam vračajo, kot posledice.

Herman Melville