Natisnite    Pošljite prijatelju

Mesec januar v pregovorih in rekih

Mesec januar je ime dobil po Janusu, rimskem bogu. Izvirno slovensko ime za januar je prosinec, ki izvira iz termina Prosimiz (po Primožu Trubarju). Prozimec torej namiguje na zimo.  Kasneje se je uveljavil izraz Prosseniz – prosenec. Včasih so v obdobju od božiča do sv. treh kraljev (6.  januar), pekli namesto pšeničnega, ta boljši, proseni kruh.

 

Če Anton (17.1.) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja.
Če gredo na Neže dan (21.1.) žene na Kum bose, bodo kopice žita goste.
Če bo prosinca mokrilo, bo pole in grozdje slabo rodilo.
Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.
Če je na Pavla (25.1.) jasno nebo, dobra bo letina – stari pojo.
Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari.

Če na Pavla (25.1.) sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmetu se godi.
Če na Tri kralje (6.1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
Če na Vincenca sonce peče, obilo vina v sode steče.
Če na Pavla (25.1.) dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen.
Če Pavel (25.1.)  nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.
Če Pavel (25.1.) po kopnem prihaja, Jurij po snegu prihaja.

Če prosinca grmi, slabo vreme preti.
Če prosinca ni snega, ga mali traven da. V prosincu toplota, svečana mrzlota.
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti.
Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja.
Če se na Vincenca sonce le toliko pokaže, da bi mogel konja osedlati, dobra napoved za vino ne laže.
Če na Tri kralje (6.1.) jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.
Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati.

Če na Vinka (22.1.) sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.
Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči.
Če Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žiti in vinske gore.
Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.
Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan.
Jasni dnevi prosinca so veselje vinogradnika.
Kadar na spreobrnjenje Pavla sneži in deži, letina slaba in huda preti.
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
Kakor okrog Vincenca bo, tako čez leto ostalo bo.

Kakršno bo vreme prvi dan, tak bo veliki srpan.
Kakršno je na Makarija vreme bilo, takšno v kimovcu bo.
Kakršno je vreme na sv. Petra stola dan, tako bo ostalo mesec dan (ali 40 dni).
Kar boš delal na novga leta dan, to boš delal cel let in dan.
Kolikor dni pred Petrovim stolom (18.1.) grmi, toliko po njem mrazi.

Lepo in jasno Pavla (25.1.) spreobrnjenje je rodovitnega leta znamenje.
Makarij (2.1.) jasen in meglen naznanja prav tako jesen.
Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi.
Na dan Neže se kuram rit odveže.

Preljuba sv. Neža (21.1.), pripelji mi ženina na vežo!
Prosinca gorkota, v jeseni sirota.
Prosinec mili, Bogu se usmili.
Prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša.
Sonce na Pavla (25.1.) stola dan obilo žita in vina da, če pa sneži, žito se podraži.

Sv. Fabijan in Sebastijan (20.1.) sok v drevju poženeta.
V januarju toplo, v februarju hladno.
V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža.
V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina.

Priporočljivo branje > Knjige, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo

Več branja > Spletna knjigarna Doria