Oblikovanje za družbo - Oblikovanje za prihodnost in oblikovalska dela kot del širše slike družbe in okolja, 1. del

Oblikovanje za družbo - Oblikovanje za prihodnost in oblikovalska dela kot del širše slike družbe in okolja, 1. del

19.07.2020 | Avtor: Julia Doria
"Oblikovalec mora razmišljati tudi o morebitnih kasnejših načinih uporabe svojega dela ali izdelka in predvideti, kakšne so še možnosti uporabe, za katere morda ne bi želel, da postane njihov 'avtor' oz. da jih kasneje povezujejo z njegovim avtorstvom ali celo morebitne zlorabe, na katere kasneje ne bo več imel vpliva. Pomemben vidik prinašajo tudi ekološke posledice pri proizvodnji ali kasnejši uporabi izdelkov."


Oblikovanje za prihodnost in oblikovalska dela kot del širše slike družbe in okolja

Z oblikovanjem za naročnika delujemo tukaj in sedaj, vendar pa naša dela vplivajo širše na družbo in okolje ter s tem tudi na prihodnost, ki se nam ta trenutek zdi še tako oddaljena. Vendar se z minevanjem časa spreminjajo tudi naša dela – kar je bilo potreba in nujnost sedanjosti, lahko postane balast in polucija bližnje ali bolj oddaljene prihodnosti. Zato bi se oblikovalec moral zavedati odgovornosti, ki jo nosi z izbiro materiala, embalaže, distribucijo svojega dela oz. izdelka …

Namesto da se ukvarja le z zunanjim videzom, obliko stvari, bi se moral poglobiti tudi v vsebino. Oblikovalec bi moral upoštevati širše stališče in predvideti širšo sliko stvari. Poleg tega je pomemben še vidik oblikovalčevega dela po oddaji le tega uporabniku oz. naročniku.

Oblikovalska dela izven studijev, po predaji naročniku, 'zaživijo svoje življenje'. Seveda so bila dela in izdelki ustvarjeni zato, da bi služili svojemu namenu. Vendar pa se oblikovalska dela, glede na širšo sliko, v mnogo primerih transformirajo v nekaj drugega.

Oblikovalec oziroma ustvarjalec nekega dela bi moral svoje delo vsaj do neke mere spremljati še potem, ko je le to dokončano in predano naročniku. Oblikovanje se ne konča v studiu, ustvarjeno delo s predajo postane del širše celote, v katero ga prenese naročnik za svoje namene. Ker pa naročnik sam nima vedno izostrenega čuta za estetiko ali pa od njega tržne zakonitosti zahtevajo hitro in dinamično poslovanje, se lahko še tako dobra oblikovalska dela glede na vsebino in spremenjene kontekste sprevržejo v nekaj drugega.

Alfred Nobel / Foto: WikipediaTakšni primeri so poznani tudi iz v drugih strokah. Eden izmed najbolj znanih je na primer Alfred Nobel, ki je leta 1867 izumil dinamit za uporabo v rudarstvu in pri gradnji prometnega omrežja. Leta 1875 je izumil gelignit, ki je še močnejši od dinamita. V času svojega življenja je Nobel izdal 350 patentov in kljub pacifističnemu prepričanju ustanovil 90 tovarn za oboroževanje.

Čeprav se je zavzemal za mir in svobodo ter je delal z dobrimi nameni, je šlo njegovo delo svojo pot. Imenovali so ga trgovec smrti, ki je obogatel z iskanjem načinov, da bi ubil še več ljudi hitreje, kar je storil z izumom dinamita. 

Nobelova nagrada je bila ustanovljena leta 1975. Nobel je skušal 'oprati svoje dobro ime' in rešiti svojo čast, zato je namenil v Nobelove nagrade 94 odstotkov svojega celotnega premoženja (31.225.000 švedskih kron), in s tem vzpostavil pet Nobelovih nagrad.
Tri se podeljujejo za fizične znanosti, kemijo in medicino, četrta za literarna dela in peta za mir med ljudmi. Ravno mir med ljudmi je področje, na katerega je s svojimi izumi morda nehote in z dobrimi nameni posegel Nobel. Ljudski pregovor pravi, da je 'pot do pekla' tlakovana z dobrimi nameni.

Oblikovalec mora razmišljati tudi o morebitnih kasnejših načinih uporabe svojega dela ali izdelka in predvideti, kakšne so še možnosti uporabe, za katere morda ne bi želel, da postane njihov 'avtor' oz. da jih kasneje povezujejo z njegovim avtorstvom ali celo morebitne zlorabe, na katere kasneje ne bo več imel vpliva. Pomemben vidik prinašajo tudi ekološke posledice pri proizvodnji ali kasnejši uporabi izdelkov.

 »Vse razmišljanje, ki je vredno svojega imena, mora biti sedaj ekološko.« (Lewis Mumford)

Takšno ekološko razmišljanje bi moralo biti del našega vsakdana in kot navaja Papanek, bi se morali spraševati, kaj lahko storimo osebno in pri svojem poklicnem delu. Vprašati se moramo: »Kakšne so posledice mojega dela na okolje?«

S svojim delom namreč vplivamo na ožje in širše okolje, če se tega zavedamo ali ne. Zato je pomembno, da se skušamo zavedati posledic svojih dejanj in jih vnaprej predvideti ter nato ravnati tako, da bo čim manj obremenjujoče glede na razne dejavnike in okoliščine ter okolju prijazno.

»Če se ne bomo naučili ohranjati in zaščititi zemeljskih virov, in spremeniti naših najosnovnejših vzorcev porabe, produkcije in recikliranja, morda ne bomo imeli prihodnosti,« je zapisal Victor Papanek.




(Vsebina je bila prvotno objavljena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri predmetu Razvoj in teorija oblikovanja, 2014)


Ključne besede: oblikovanje design oblikovalec designer družba oblikovanje za družbo teorija oblikovanja Alfred Nobel 



Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk
Ideje za ustvarjanje! Ustvarite ročno izdelane rože, buče, darilne vrečke, škatlice, zmaje, letala, ladjice, snežinke in še in še ...
Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
Oh, but what a beautiful and splendid teddy bear he used to be! On his chest was a special little heart that shone with a ruby red glow ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Senca je barva, tako kot svetloba, vendar ne tako sijajna; svetloba in senca sta le povezava dveh tonov.

Paul Cezanne