Plima in oseka sta tok, ki teče skozi celo življenje

Plima in oseka sta tok, ki teče skozi celo življenje

14.11.2016 | Avtor: John O'Donohue


Plima in oseka sta tok, ki teče skozi celo življenje. Zdi se, da je odsotnost brez prisotnosti nemogoča. Odsotnost je sestra prisotnosti. Nasprotje prisotnosti ni odsotnost temveč praznina; tam, kjer je odsotnost, še vedno obstaja energija, vpletenost in hrepenenje.

Praznina je nevtralen in neopredeljen prostor. Je prostor brez energije. Ostaja prazen in pust, brez sledi valovanja hrepenenja ali želja.

Nasprotno pa je odsotnost vitalna in živahna. Angleška beseda za odsotnost, absence, izvira iz latinske besede ab-esse, kar pomeni biti drugje. Biti stran od osebe ali kraja. Karkoli je odsotno ali kdorkoli je odsoten, je odšel od nekod, kamor je pripadal. A njegova oddaljenost ni brezbrižna do kraja ali osebe, ki ga je zapustil. Čeprav je zdaj drugje, je še vedno pogrešan, predmet želja in hrepenenja. Zdi se, da odsotnost v sebi nosi odmev neke razdrobljene intimnosti.

In Zemlja je poznala odsotnost

Spomin na Zemljo naše misli ovija v globino in skrivnost. V vsakem posamezniku Zemlja prekine svojo tišino. Skozi človeško kretnjo spregovori njena prvotna molčečnost. Ker nas misli tako močno vodijo, dostikrat pozabimo na svoj izvor. Le redkokdaj smo dovolj občutljivi in potrpežljivi, da bi v zrcalu prepoznali senco zemlje. Um je odseval Zemljine najgloblje sanje in hrepenenja, pa vendar mora njegov prvotni odmik od Zemlje ostati njena najgloblja izkušnja odsotnosti in izgube.

Prek nas Zemlja doživlja odsotnost. Zdi se da določeni trenutki v naravi to osamljenost še poudarijo. Ponoči, ko slišimo žalovanje vetra okrog vogalov hiše, se zdi, da je to žalostinka za nas, njene izginule otroke. V živalskem svetu je izkušnja izgube pogosto ganljivo izražena. Ko so na naši kmetiji še doječim kravam vzeli teličke, so matere celo noč jokale od žalosti za svojimi izgubljenimi otroki. Narava je elementarno hrepenenje. Stare zgodbe neke kulture pogosto ponujajo vpogled v odsotnost in njeno sposobost prečkanja vseh meja med elementi, živalmi in ljudmi.

Kratka zgodba iz knjige  >> še več zgodb v knjigah


Ključne besede: kratka proza zgodbe osebnostna rast razmišljanje odnosi medosebna komunikacija prisotnost odsotnost osamljenost 



Naučimo se risati živali v preprostih štirih korakih. Za risarje od 3 - 99 let!
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
Kje se mudi gospa Zima? Ali bo letos zamudila? Njena sestra gospa Jesen je že zdavnaj odšla iz mesteca na robu hriba.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Uspeli boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat.

(Jeff Keller)