Poroka gospe lisice (pravljica)

27.05.2013 | Avtor: Jacob in Wilhelm Grimm
Ko je stari gospod lisjak umrl, se je kot snubec oglasil volk. Potrkal je na vrata in muca, ki je pri gospe lisici služila za deklo, mu je odprla. Volk je pozdravil in rekel:
»Gospa mačka, moj poklon!
 Zakaj kar sami tu sedite?
 Kako samoto trpite?«

Muca mu je odgovorila:
»Štručko v mleko tu drobim.
Lahko gospoda pogostim?«

»Hvala lepa, gospa mačka,« je odgovoril volk. »Gospe lisice ni doma?«
 
Muca je odgovorila:
» V svoji sobici sedi
 in prav milo tam ihti,
 v hudi žalosti tuguje,
 gospoda lisjaka objokuje.«

Pa je rekel volk:
»Če drugega moža želi,
naj po stopnicah prihiti.«
Muca po stopnicah odhiti,
 v hudi vnemi skoraj poleti,
pred dvorano tam obstane,
 si zlate prstančke pomane
 in potrka.
 »Poslušajte, gospa lisica,
če drugega moža želite,
 kar po stopnicah pohitite.«

Gospa lisica pa je vprašala: »Ima gospod mogoče rdeče hlačice in ošiljen gobček?«
»Ne,« je rekla muca.
»Potem pa ni za rabo.«

Ko sta tako odslovili, se je oglasil še pes in za njim jelen, potem pa zajec in medved in lev, druga za drugo vse gozdne živali. Toda vsaki je manjkala kakšna dobra lastnost, ki jo je imel stari gospod lisjak in muca je morala enega snubca za drugim poslati proč. Končno se je oglasil mlad lisjak. Pa je vprašala gospa lisica: »Ima rdeče hlačice in ošiljen gobček?«
»To pa ima,« je rekla muca.
»Kar gor naj pride,« je rekla lisica in velela dekli, naj pripravi svatbo.
»Muca, po sobi vse pobriši,
 starega lisjaka ven zabriši.«

 Muca vse je postorila,
 tolste miši nalovila,
jih sama snedla,
 jih z nikomer delila.«

Potem so z mladim gospodom lisjakom praznovali svatbo, vriskali so in plesali, in če niso nehali, plešejo še dan današnji.


Več pravljic >>> Knjige pravljic, bajk in basni

Ključne besede: Poroka gospe lisice Grimmove pravljice lisica ljudska pravljica  


Tweet