Preseganje vedenjskih vzorcev

Preseganje vedenjskih vzorcev

16.02.2017 | Avtor: Tadej Pretner
"Instantnih tehnik, s pomočjo katerih bi si lahko pomagali pri ustvarjanju življenja brez strahov preprosto ni. Za trajno preoblikovanje življenja moramo torej najprej spoznati mehanizme delovanja strahov, razmisliti o sebi, svojem mestu v svetu, prepričanjih, odnosih, spominih, zunanjih vezanosti, iz katerih črpamo moč ipd. Ko posamezna področja življenja ovrednotimo in se zavemo tistega, kar nas pri razvoju ovira, se lažje odločimo za spremembe, ki nujno zahtevajo ločitev od znanega načina fizičnega, čustvenega, mentalnega in duhovnega delovanja. "
Človekova sposobnost prilagajanja fizičnim in psihičnim obremenitvam, kamor sodijo tudi negotovost, strah, čustvene bolečine ..., je zelo velika. Toda ta sposobnost se lahko v celoti izkaže samo takrat, kadar strahov in bolečin, ki nam ovirajo logično razmišljanje in jemljejo sposobnost integracije v družbo, ne hranimo z neprestanim prizadevanjem, da bi pred njimi pobegnili, ali se jim uprli.

To sta tipični potezi iluzije ločenega ega, ki bolečino in strah pogosto celo povečata, saj ustvarjata stanje napetosti. Dokler namreč obstaja ideja, da smo od svoje izkušnje ločeni, nam vladata zmeda in nemir, življenja nismo sposobni resnično izkušati, se izkušenj zavedati, jih razumeti in kreativno asimilirati. Strah, bolečina, žalost in dolgočasje so problem le dokler jih ne razumemo, ko pa jih razumemo, imamo seveda dobre možnosti, da jih obvladamo. Za razumevanje pa potrebujemo celotnega, nedeljenega duha, občutek, da nismo razcepljeni in da smo s svojo izkušnjo eno.

Če hočemo resno razmišljati o življenju »tukaj in sedaj«, se najprej spomnimo na dejstvo, da so vse oblike negativnih odzivov na zunanje dražljaje, kot so dvom, jeza, maščevalnost, obrekovanje, sebičnost ipd. le različni obrazi strahu. Nekaterih se zavedamo, druge pa smo v preteklosti skozi zanikanje tako potlačili vase, da se jih ne zavedamo več, oziroma ne poznamo njihovega vzroka. Njihov energijski naboj razjeda našo notranjost, občasno pa se sprosti skozi izbruhe besa ali joka, do katerih prihaja navidez brez pravega razloga, skozi zlorabo alkohola, drog ipd. Za ozdravitev na vseh ravneh bomo torej morali poiskati korenine teh strahov in se z njimi soočiti, kot seveda tudi z vsemi strahovi, katerih izvor poznamo in se jih zavedamo. Lepoto življenja lahko v popolnosti prepoznamo in izkusimo le, če se znebimo strahov.

Instantnih tehnik, s pomočjo katerih bi si lahko pomagali pri ustvarjanju življenja brez strahov preprosto ni. Za trajno preoblikovanje življenja moramo torej najprej spoznati mehanizme delovanja strahov, razmisliti o sebi, svojem mestu v svetu, prepričanjih, odnosih, spominih, zunanjih vezanosti, iz katerih črpamo moč ipd. Ko posamezna področja življenja ovrednotimo in se zavemo tistega, kar nas pri razvoju ovira, se lažje odločimo za spremembe, ki nujno zahtevajo ločitev od znanega načina fizičnega, čustvenega, mentalnega in duhovnega delovanja.

Pametno je, da si v skladu z »oceno« svojega življenja postavimo kratkoročne in dolgoročne cilje, temu pa prilagodimo tudi vrsto in intenzivnost podpornih elementov, ki nam bodo do sprememb pomagali. Ker je problem strahov večplasten, saj povzroča spremembe tako v fizičnem, kot tudi energijskih telesih in čakrah, so nam lahko v pomoč tudi tehnike, s katerimi lahko fizično telo neposredno osvobodimo napetosti, ki so jih strahovi povzročili, tehnike, s katerimi krepimo stik sami s sabo, zdrava prehrana, skratka vse, kar daje telesu občutek stabilnosti, saj smo takrat, kadar je naše telo iz takšnih ali drugačnih vzrokov »nestabilno«, nagnjeni k stresu, strahovom … K ravnotežju nam torej pomagajo telovadba, različne masaže, tehnike sproščanja, dihanja in krepitve živčnega sistema …

Nasveti in vaje, ki so nam lahko v podporo pri preseganju vedenjskih vzorcev

Z nekaterimi preprostimi tehnikami lahko napad strahu, kadar do njega pride, zajezimo, a to ni osnovni namen podanih vaj. Znano je, da strah vpliva na ritem dihanja, zato se lahko z zavestno spremembo ritma dihanja načeloma strahu upremo. A že iz predhodnih poglavij je razvidno, da vodi boj, v katerem se strahu upiramo, v zanikanje. Pravi način je, da se mu prepustimo in mu s tem vzamemo moč. Resnični namen podanih vaj je, da svoj fizični in energijski sistem usposobimo, da »prenese« strah čim bolj neboleče, saj je popolna odsotnost strahu mogoča le pri optimalnem razumevanju življenja, kar so dosegli redki posamezniki, navidez pa tudi pri popolnem notranjem kaosu (norec), a temu v resnici ni tako, saj je pot v popoln notranji kaos tlakovana s strahom.

Zavestno dihanje

Ritem dihanja se neposredno odziva na naša miselna in čustvena stanja; strah ga pospeši. Ko se to zgodi, pride do verižne reakcije, v kateri se poruši pravilno razmerje med kisikom in CO2 v krvi, kar vpliva na živce, mišice, srčni utrip … Izgubljati začnemo stik sami s seboj, ta reakcija pa lahko v odvisnosti od naše »občutljivosti« na dražljaj, ki je napad strahu povzročil in od tega, kakšen je naš običajen ritem dihanja, vodi tudi v paniko.

Dovzetnost za to, ali nas bo strah v neki situaciji obvladal ali ne, je odvisna tudi od našega običajnega ritma dihanja.
Veliko ljudi namreč diha le z zgornjim delom pljuč – s prsmi. Na ta način zajamejo bistveno manj zraka, kot če bi dihali popolno, torej z aktivacijo spodnjega dela pljuč oziroma z gibanjem trebušne prepone. Posledica tega je, da začnejo spontano dihati nekoliko hitreje, temu pa sledi povišanje krvnega tlaka in utripa srca. Tisti, ki dihajo z gornjim delom pljuč, so zato precej bolj dovzetni do tega, da podležejo pritisku stresa ali strahu, saj jim negativna čustva porušijo ritem dihanja precej lažje, kot pa ljudem, ki dihajo s polnimi pljuči.

Kadar smo sproščeni, dihamo globoko, cikli vdiha in izdiha pa so dolgi in enakomerni.

Z zavestno spremembo dihanja lahko torej uravnavamo tudi naše fizično in energijsko stanje, saj sprememba v globini in hitrosti dihanja vpliva tudi na intenzivnost in vrsto nevropeptidov, ki se v telesu izločajo. Pri popolnem dihanju torej z zrakom najprej napolnimo trebušni, nato pa prsni del; po zaključeni fazi vdiha zrak v pljučih nekaj trenutkov zadržimo, nato pa pljuča po obratnem vrstnem redu izpraznimo. Tudi fazo praznih pljuč zavestno nekaj trenutkov zadržimo.

Z rednim izvajanjem dihalnih vaj, pri katerih v dihanje zavestno vključimo gibanje trebušne prepone, nam pride ta način dihanja počasi v navado in ga začnemo uporabljati tudi pri nezavednem dihanju. Seveda pa lahko takšen način dihanja uporabimo tudi pri napadu strahu, zlasti fazi, ko problem strahu še nismo pripravljeni reševati na način, da bi se strahu preprosto predali.

Tehnika dihanja za krepitev živčnega sistema

Tudi ta kombinirana tehnika dihanja, kateremu sledimo z določenimi gibi ter napenjanjem in sproščanjem mišic, krepi stik s samim seboj in s tem na odpornost proti stresnim pritiskom življenja.

• Stojimo z rahlo razširjenimi nogami in rokami ob telesu. Umirimo dihanje in se zavestno sprostimo.
• Izvedemo popolni vdih – z zrakom napolnimo najprej trebušno votlino in nato prsni del - in ga zadržimo. Z zadržanim dihom roke najprej sproščeno dvignemo in stegnemo pred seboj tako, da imamo dlani obrnjene proč od sebe,.nato pa začnemo roke krčiti tako, da dlani počasi približujemo ramenom. Pri tem mišice rok vedno bolj napenjamo. Ko dlani povsem približamo ramenom, jih obrnimo za 90o – dlan leve roke na levo, dlan desne roke pa na desno stran.
• Dlani začnemo pritiskati od sebe, kot da bi hoteli razmakniti dva zida, ki nas stiskata od strani. Na zadnji točki, ko so roke popolnoma iztegnjene, jih sunkovito potegnemo k ramenom, kot da je to naredila nevidna vzmet. Mišice rok ohranjamo napete in fazo »razmikanja zidov« ter sunkovitega vračanja dlani k ramenom, ponovimo vsaj trikrat..
• Šele tretji ponovitvi sledi močan izdih, ob katerem spustimo roke sproščeno ob telo.
• Ker začnemo zaradi zadrževanja diha in napora po izdihu pospešeno dihati, na tej točki počakajmo toliko časa, da se nam dihanje nekoliko umiri.
• V začetku izvedimo vsaj tri cikle te vaje, kasneje pa število ciklov po svoji presoji povečujmo.
Učinkovitost vaje je odvisna predvsem od intenzivnosti napenjanja mišic in od tega, da fazo sunkovitega vračanja dlani k ramenom izvedemo res tako, kot da nam je roke v ta položaj potegnila vzmet.

Zavestno sproščanje

Za obvladovanje pritiskov življenja je ključna tudi naša sproščenost. Tako kot popolno, upočasnjeno dihanje, tudi sproščenost vpliva na pravilno ravnovesje med kisikom in CO2 v krvi. Tudi vaje sproščanja so povezane z različnimi načini umirjenega dihanja. Prakticiranje teh vaj vodi do tega, da začneta naše telo in energijski sistem stanje sproščenosti prepoznavati kot svoje naravno stanje in k njemu težita. Predstavljam tehniko, imenovano “postopno sproščanje mišic”, ki jo je na zahod vpeljal dr. Edmund Jacobson.

• Ležemo na tla, zapremo oči in se zavemo teže svojega telesa. Osredotočimo se na ritem dihanja ter dviganja in spuščanja trebuha. Dihamo počasneje kot običajno, poudarimo izdih, med izdihom in vdihom pa naredimo kratek premor.
• Pozornost usmerimo v desno stopalo. Mišice tega stopala nekaj sekund napenjamo, nato jih sprostimo. Potem napnemo meča in jih sprostimo. Postopek ponovimo na levi nogi.
• Napnemo in sprostimo najprej desno, nato levo polovico zadnjice. Sledijo trebušne mišice. Stisnemo in razpremo desno pest in nato vse mišice do ramena. Postopek ponovimo na levi roki.
• Ramena dvignemo vsaj do ušes, počakamo nekaj sekund in jih spustimo. To ponovimo 2 do 3x. Za sproščanje vratu nekajkrat rahlo odkimamo.
• Zazehamo in sprostimo obrazne mišice. Našobimo se in sprostimo. Namrščimo se, nagubančimo nos in se sprostimo. Dvignemo obrvi in nato sprostimo vse obrazne mišice.
• Znova se osredotočimo na dihanje. Zavemo se, da smo mirni. Ko smo pripravljeni, razgibamo prste na rokah in nogah, ter sprostimo mišice hrbta. Rahlo pokrčimo kolena in se prevalimo na bok. Tako ostanemo nekaj časa, potem pa vajo zaključimo.

(Vir: Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)

 





Ključne besede: alternativne tehnike  čustva  strah  žalost  energije  medosebni odnosi  zaznavanje  vedenje  vedenjski vzorci 



Priročnik za vizualiziranje
Sebastian Kneipp je bil utemeljitelj celostnega naravnega zdravljenja. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, zdravo prehrano in zdravljenje z zdravilnimi rastlinami in vodo.
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Živimo v mavrici kaosa.

Paul Cezanne