Natisnite    Pošljite prijatelju

Prikrite ravni uma - Latentne sile

Večina izmed vas ve iz lastnih, vsakodnevnih izkušenj, da imamo znotraj našega fizičnega organizma tisto, čemur pravimo „drugi-veter“. Izvedli smo  nekaj telesnih vaj in čez nekaj časa smo ostali „brez sape“, zasopli, v skušnjavi, da bi odnehali in spočili naša zasopla telesa. Vendar smo preko izkušenj odkrili, da takrat, ko vztrajamo pri nalogi vse do občutka fizične izčrpanosti, bo le ta prešla, in dosegli bomo tisto, kar se imenuje naš „drugi-veter“.

In le kaj ta „drugi-veter“ je, je dolgo begalo fiziologe, ki še danes niso pripravljeni, da bi nam podali zelo dobro domnevo o osnovnem vzroku tega fenomena. Nov začetek se, tako kaže, doseže iz razloga, da bi posegli po rezervnih zalogah vitalne energije – latentnih fizičnih moči, ki so uskladiščene za takšne nujne primere. Vsi, ki se ukvarjajo z atletskimi športi, dobro poznajo značilnosti tega izjemnega fiziološkega fenomena – resnično, preveč zatrdno je uveljavljen, da bi se dopustil kakršen koli dvom.

Kot je pogosto v takšnih primerih, preučevanje izkazuje vzporednice med delovanjem  narave na osnovi mentalnega in fiziološkega plana. Tako kot obstaja fiziološki „drugi-veter“, obstajajo mentalne rezervne sile ali latentna energija, katere lahko pritegnemo in tako pridobimo nov začetek. Pojav, ki je navzoč na osnovi fiziološkega „drugega-vetra“, kot je navedeno zgoraj, je skoraj povsem identičen določenim mentalnim pojavom. Ob izvajanju nekega napornega mentalnega dela smo lahko povsem izčrpani, ko začenjamo občutiti, da smo povsem „padli noter“, in glej! Nekaj novih potez - in z intenzivnim „drugim-vetrom“ opravljamo naše delo s svežino, polni energije in navdušenja in daleč presegamo prvotni dosežek. Priključili smo se na svež vir ali preskrbo mentalne energije.

 Večina izmed nas ima malo ali nič predstave o rezervnih mentalnih energijah in silah, shranjenih v notranjosti našega bitja. Sami se prebijamo po naših običajnih poteh, mislimo, da delamo po naših najboljših močeh in da dobimo od življenja vse, kar se da, mislimo, da dajemo vse od sebe, do skrajnih zmožnosti. Pa vendar živimo le v mentalnem stanju prvega-vetra, a v ozadju naših delujočih umskih sposobnosti so zaloge čudovite mentalne energije in moči – sposobnosti, ki mirujoče ležijo – latentne moči – ki čakajo na magični ukaz volje, ki bi jih prebudila v aktivnost in v zunanji izraz. Veliko mogočnejša bitja smo, kot se zavedamo – smo velikani moči, če bi to le vedeli.

Mnogi med nami smo kot mladi sloni, ki si dopustijo, da z njimi upravlja šibak človek, in usmerja njihov korak, a po malem sanjajo o mogočnih silah in močeh, ki so pritajene v njihovih organizmih.

In tiste prikrite ravni uma so neizrabljene zmožnosti – surovi materiali za mogočne mentalne naloge in dosežke – zaloge baterij čudovitih dosežkov. Težava z nami je v tem, da se ne zavedamo obstoja teh sposobnosti. Mislimo, da smo zgolj to, kar izražamo v našem običajnem dirjajočem tempu. Naslednji problem je v tem, da nismo imeli vzpodbude za pričetek delovanja – primanjkovalo nam je interesa, da bi se lotili velikih stvari – nismo si dovolj močno želeli.

Ravno „želeti si-dovolj-močno“ je velika, spodbujajoča življenjska moč. Želja je ogenj, ki prebudi moč volje. Brez spodbude – in to pomeni želja – ne dovršimo ničesar. Ko smo izrekli veliko, resnično, gorečo, strastno željo kot vzpodbujajočo silo – veliko spodbudo za ukrepanje, smo zmožni prebuditi mentalni „drugi-veter“ - da, tretji, četrti, in peti veter – ob doseganju enega nivoja notranje moči za drugim, dokler ne izvajamo mentalnih čudežev.

 Čudimo se dosežkom velikih osebnosti na vseh področjih življenja, a nagnjeni smo k opravičevanju samih sebe zaradi žalostnega dejstva, da „imajo ti ljudje to v sebi“, medtem ko mi nimamo. Neumnost, vsi imamo to v sebi, lahko bi delali stokrat večje stvari kot jih delamo sedaj. Problem ni v večjem, kot delamo sedaj. Problem ni v pomanjkanju moči in mentalnih kapacitet, ampak v želji, interesu, in spodbudi, ki v delovanje prebudijo tiste čudovite zakladnice dinamičnih moči v naših umskih sposobnostih – spodleti nam, če skušamo razpolagati z njimi, tako kot pri vseh drugih naravnih močeh in silah, zaradi katerih smo nestrpni in si želimo, da bi se manifestirale in izrazile.

Da, tako pravimo „nestrpno in poželjivo“, za vse naravne sile, ki so uskladiščene v mirujočih pogojih in za katere se zdi, da bodo izbruhnile v želji, da bi se manifestirale in  izrazile navzven v energično delovanje. Zdi se, da je to zakon življenja in narave. Kot kaže je narava z vsem v njej željna aktivnega izražanja.

Ali niste bili včasih sami nad seboj presenečeni, ko ste pod neznatno višjim pritiskom in ob spodbudi nečesa v vas dozdevno pretrgali vezi le tega, kar vas je nato v navalu poneslo naravnost v aktivno delovanje? Ali niste pod stresom, ob nenadni nujni potrebi, dokončali nalog, za katere ste v normalnih pogojih mislili, da so nemogoče. Ali niste postorili vsega okrog vas, ko ste se „ogreli“ za nalogo, medtem ko bi v navadnih okoliščinah vaš običajni jaz brezdelno postaval naokrog.

Gorečnost in navdušenje sta dva pomembna dejavnika, ki sprožita v pogon te latentne sile in speče moči umskih sposobnosti. Toda posamezniku ni potrebno mirno stati in čakati, vse dokler se ne prenese v stanje zanosa in se energije sprožijo v delovanje.

Več o tem v knjigi >>> Skrivnost uspeha / William Walker Atkinson