Radionika, 2. del

Radionika, 2. del

12.07.2006 | Avtor: Tadej Pretner
"Abrams je izdal knjigo Novi koncepti diagnoze in zdravljenja, v kateri je začel razpravljati o vibracijski ravni, ki je temelj radionike. V tem delu je namreč izhajal iz prepričanj, da bolezen nastane zaradi neuglašenosti elektronskih nihanj v telesu, da mora diagnoza temeljiti na prepoznavanju oziroma merjenju teh neuglašenosti, cilj terapije pa je ponovna vzpostavitev harmoničnega elektronskega nihanja. "

Primerov, v katerih lahko prepoznamo pojave in postopke, ki jih danes obravnavamo pod pojmom radionika, je izredno veliko, skupno pa jim je to, da so bili bolj ali manj v domeni magije oziroma magov vse do pojava radionične naprave Alberta Abramsa, ko se je začela za tovrstne pojave zanimati tudi novodobna znanost.

Abrams je bil zelo izobražen, saj je po tem, ko je v Heidelbergu diplomiral iz medicine, nadaljeval študij v Londonu, Berlinu in na Dunaju, predvsem v smeri nevrologije. S knjigo Spondiloterapija, s katero je javnosti predstavil novo obliko ročne terapije in jo je izdal leta 1910, si je pridobil veliko pristašev v laičnih vodah, poklicni kolegi pa so jo ocenili kot mešanico zaostale osteopatije in kiropraktike. Dve leti kasneje je bilo ustanovljeno celo spondiloterapevtsko združenje, Abrams pa je veliko potoval in na ustreznih tečajih predstavljal svojo metodo zdravljenja.

Štiri leta kasneje je Abrams izdal delo Novi koncepti diagnoze in zdravljenja, v kateri je začel razpravljati o vibracijski ravni, ki je temelj radionike. V tem delu je namreč izhajal iz prepričanj, da bolezen nastane zaradi neuglašenosti elektronskih nihanj v telesu, da mora diagnoza temeljiti na prepoznavanju oziroma merjenju teh neuglašenosti, cilj terapije pa je ponovna vzpostavitev harmoničnega elektronskega nihanja.

Kmalu zatem je nastala prva radionična naprava. Abrams je namreč začel izdelovati in prodajati napravo, znano pod imenom osciloklast (razbijalec nihanj), ki je oddajala specifična nihanja, ki so zdravila različne bolezni in očitno »razbijala« nihanja, ki so lastna povzročiteljem bolezni oziroma bolezni sami. Naprava, ki je bila videti kot črna škatla, na kateri je bila kovinska plošča, tanka plast gume in vrsta različnih kazalcev, je imela v notranjosti več različnih reostatov (spremenljivih uporov). V to napravo je dal Abrams košček pivnika, prepojenega s pacientovo krvjo, in jo z žico spojil s kovinsko ploščico, pritrjeno na čelo zdrave osebe. Abrams je nato trkal po preponi te (zdrave) osebe, ki je morala stati v polmraku in biti obrnjena proti zahodu.

Glede na šibke cone, ki jih je preko energijskega delovanja pacientove krvi našel na zdravi osebi, nanašale pa so se seveda na slabosti pacienta, je določil diagnozo oziroma lociral obolelo območje. Abramsa, ki med poklicnimi kolegi skorajda ni našel somišljenikov, so si le-ti tudi krepko »sposodili«.

V želji, da ga osmešijo, so prinesli na diagnosticiranje kri nekaterih zdravih živali. Po pregledu krvi piščanca je Abrams ugotovil, da gre za kri sifilitika, pregled ovčje krvi pa je pokazal, da gre za bolnika, ki boleha za psihonevrozo, s predklinično novotvorbo, ki so jo povzročile obremenitve sodobnega življenja.

Da pa v zdravniških krogih le niso bili vsi popolnoma prepričani v to, da je Abramsov osciloklast neuporaben, pa dokazuje dejstvo, da je po Abramsovi smrti (1924) britansko zdravniško združenje imenovalo komisijo, ki jo je vodil sir Thomas Horder, njena naloga pa je bila preiskati črno škatlo in ovrednotiti rezultate, ki so jih z njeno pomočjo dosegli njeni uporabniki, predvsem radiestezisti in osteopati. Horder in eden od članov komisije sta pri delu s črno škatlo čutila nenavadno napetost v mišicah. Ugotovitev komisije je bila, da črna škatla dejansko oddaja neko, dotlej neznano silo, a ker je niso znali definirati, so sklenili, da Abramsovega osciloklasta ne morejo priporočiti kot etično povsem neoporečnega.

PRINCIP DELOVANJA »ČRNE ŠKATLE«

Radionične naprave delujejo v skladu z miselno-čustveno naravnanostjo operaterja, oziroma njegovo sposobnostjo energijske uglasitve s ciljnim objektom. Pravzaprav gre za princip, ki je lasten vsem oblikam energijskega delovanja na daljavo, izhaja pa iz dejstva, da je materija le gostejša oblika energije in je torej iz istih elementov kot miselno-čustvena energija. Če zadevo poenostavimo, lahko razmišljamo o mislih kot o hitro gibajoči se energiji, o materiji pa o gosti in počasni energiji. Nikakršnega dvoma ni, da je fina energija misli sposobna premikati in spreminjati materijo. Medij za prenos energije torej niso le prevodne žice, temveč tudi univerzalno informacijsko polje. Ker pa vemo, v kakšni meri je voda, izpostavljena takšnim ali drugačnim vplivom, dovzetna za spremembe energijskega stanja in da je v človeškem telesu prisotna v več kot 70%, je energijski vpliv na človeka realnost.

Energijsko sliko posameznika npr. spreminjamo že samo s tem, da nanj pomislimo, zlasti če misli vsebujejo tudi čustveni naboj. Preko črne škatle se operater v prvi fazi uglasi s ciljnim subjektom, v drugi fazi pa izbere potreben energijski spekter za dosego želenega rezultata. V vsakem slučaju pa gre pri uglasitvi in energijskem manipuliranju s ciljnim subjektom za uglasitev s posameznimi spektri univerzalne energije, pri čemer veljajo enake zakonitosti, kot sem jih opisal pri delu z radiestezijskim nihalom.

Lahko torej rečemo, da ima črna škatla funkcijo fokusiranja in ojačevanja čustvene energije, s katero so podprte naše misli. Vzorec ciljnega subjekta (običajno kapljica krvi, predmet, prepojen z njegovo vibracijo, ali celo le list papirja z izpisanim imenom pacienta) položimo na črno škatlo, ta vzorec pa simbolizira njegovo preteklo, sedanje in prihodnje energijsko stanje. Na vzorec ali ob njega (odvisno od izvedbe črne škatle) damo substanco, s katero želimo na subjekt vplivati, kar se nato tudi zgodi, traja pa tako dolgo, dokler je vzorec s substanco na radionični črni škatli.

RAZVOJ RADIONIČNIH NAPRAV

Ne glede na oporečno oceno, ki jo je uporabnosti Abramsove črne škatle prisodila Horderjeva komisija, pa sta začela Williama J. Knuth, elektronik iz Texasa, in Curtis P. Upton, oba diplomanta princetonske univerze, resno proučevati Abramsov osciloklast. Skupaj sta Abramsovo črno škatlo nekoliko predelala in preizkušala, kakšne so možnosti, da s pomočjo svoje naprave vplivata na povečanje pridelka in uničevanje škodljivcev na nasadih bombaža. Sklepala sta, da lahko bombažna polja zavarujeta tako, da v njihovi bližini s svojo napravo oddajata vibracije, ki frekvenčno ustrezajo vibracijam insekticidov, ki so jih takrat uporabljali za zaščito polj.

Prvi rezultati so bili vzpodbudni, želela pa sta mnogo več.
RadionikaZanimalo ju je, ali je mogoče na polje bombaža vplivati tudi preko fotografije. Verjela namreč sta, da se vzorec atomskega oziroma molekularnega zapisa strukture bombažnega polja (kot tudi škodljivcev, ki so se v trenutku, ko je fotografija nastala, nahajali na polju) prenese na fotografijo in je zato fotografija v stalnem energijskem stiku, oziroma v resonanci z bombažnim poljem, ki ga fotografiramo. Če torej fotografijo izpostaviš vibracijam določenih frekvenc, bi se morale te prenesti na bombažno polje.

Za poskus sta uporabila iz letala posneto fotografijo velike plantaže bombaža v Arizoni, jo postavila na kolektorsko ploščo, pritrjeno na podnožje njune naprave, in dodala nekaj gramov ustreznega insekticida. Poskus sta nekajkrat ponovila, rezultati pa so bili presenetljivi, saj je bil pridelek bombaža na testni plantaži, brez uporabe kakršnihkoli kemičnih škropiv, za 20% večji.

Podoben eksperiment je v Pensilvaniji izvedel njun znanec, industrijski kemik Howard Armstrong. Iz letala je fotografiral koruzno njivo, ki so jo masovno napadli škodljivci. Potem je del fotografije koruznega polja odrezal, ostanek pa položil na kolektorsko ploščo Upton-Knuthove naprave, skupaj z nekaj grami zelo močnega kemičnega insekticida. Obsevanje, ki je trajalo 5 do 10 minut, je nekajkrat ponovil in izkazalo se je, da je na ta način uničil skoraj 90% škodljivcev. Na delu polja, ki ga je iz fotografije odrezal, je ostalo število insektov nespremenjeno.

Upton, Knuth in Armstrong so nato skupaj ustanovili podjetje UKACO Inc., ki se je ukvarjalo z zaščito polj pred škodljivci, vendar pa je moralo podjetje kljub temu, da so bili njihovi postopki učinkoviti, poceni in ekološko neoporečni, prenehati z delovanjem, saj so bili pritiski proizvajalcev kemičnih insekticidov preprosto prehudi.

Se nadaljuje: >>> Radionika, 3. del

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.
Sorodni članki:
Radionika, 1. del
Radionika, 3. del

Ključne besede: Tadej Pretner  ezoterika  energije  energijske povezave  energijske vibracije  energijske ravni  enost  magija  radionika  radiestezija  zaznavanje energij 



Priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati prevozna sredstva po korakih
Sebastian Kneipp je bil utemeljitelj celostnega naravnega zdravljenja. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, zdravo prehrano in zdravljenje z zdravilnimi rastlinami in vodo.
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Poučna slikanica GLEJ, ŽABA! je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami. Mladim bralcem predstavlja življenjski krog žabe in nekaj njenih značilnost.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vse izvira iz ljubezni in vse se vanjo vrača.

Jože Urbanija