Radionika, 3. del

Radionika, 3. del

12.08.2007 | Avtor: Tadej Pretner
"Z delovanjem na poljščine z »radionično« energijo, je npr. uspel pridelati do trikrat večje glave zelja, skoraj dvakrat večji pridelek riža, do trikrat večji pridelek ječmena itd. De La Warr je trdil, da s svojo radionično napravo deluje na organizme, ki žive v tleh, ti pa zato začnejo oddajati energijo, ki je identična energiji, potrebni za rast poljščin. Vendar pa se je pokazalo, da so uspehi v veliki meri izostali, ko so jih skušali ponoviti drugi. "

NAPRAVA T. G. HIERONYMUSA

S podjetjem UKACO Inc. je sodeloval tudi znani radioamater iz Kansas Cityja, inž. T. Galen Hieronymus. Ta je patentiral napravo, s katero je lahko npr. ugotovil prisotnost poljubnega kemijskega elementa v materiji.

Rezultati niza poskusov, ki jih je izvedel, so ga pripeljali do predpostavke, da morda svetloba ni vzrok za nastajanje klorofila v rastlinah, temveč neznana energija, katere posrednik je svetloba in ki verjetno ne sodi v elektromagnetni spekter.

Intenziteta te energije namreč ni padala s kvadratom razdalje; sevala je do neke določene oddaljenosti od vira, njena intenziteta pa je bila odvisna od dobe dneva. Imenoval jo je »eloptična energija« in jo imel za nekakšen fini medij, oziroma za tisto, kar so nekdaj fiilozofi, astrologi in znanstveniki imenovali eter. Bakteriolog Otto Rahn, ki so mu bili znani rezultati njegovih raziskav, je Hieronymusu napisal pismo, v katerem ga je opozoril, da lahko tako, kot vsebuje eloptična energija skrivnost življenja, vsebuje tudi skrivnost smrti, in kakor lahko ta energija človeštvu koristi, mu je lahko tudi zelo nevarna. Kmalu po tem, ko je prejel Rahnovo pismo, je Hieronymus na svoji farmi izvedel poskus, ki ga je prepričal v upravičenost Rahnovih bojazni.

Tri črvive koruzne storže je obseval z energijo iz svoje naprave, tri dni po deset minut. Po treh dneh so se črvi iz prvih dveh storžev spremenili v kašo, na tretjem pa se je to zgodilo naslednji dan. Nekaj deset ur kasneje je za njimi ostala le še sled vlage. To ga je tako pretreslo, da se je odločil, da skrivnosti svoje naprave ne bo zaupal nikomur.

TEŽAVE GEORGA DE LA WARRA IN RUTH DROWN

Nekoliko kasneje sta bila nosilca tovrstne radionične struje Američanka dr. Ruth Drown in Anglež George De La Warr. Oba sta delala s podobnimi radioničnimi napravami kot Abrams, poleg tega pa sta izumila še kamere, ki na podlagi kapljice krvi posnamejo eterično fotografijo človeka, kateremu je ta kri pripadala. Leta 1950 so radionične naprave dr. Ruth Drown preizkusili na univerzi v Chicagu, pokazale pa so tako slabe diagnostične rezultate, da je Drownova prekinila z razvijanjem svojega osciloklasta. Podobna usoda je doletela tudi njeno kamero, saj je bil uradni zaključek ta, da so fotografije, ki so bile posnete z njeno kamero, povsem brez vrednosti.

De La Warr pa je uporabljal svoj osciloklast predvsem za pospeševanje rasti rastlin, ki so bile bodisi bolne ali pa so rasle na zemljišču s premalo hranljivimi snovmi. Dosegel je odlične rezultate pri povečevanju pridelka, pri tem pa je deloval na poljščine predvsem preko fotografij.

Z delovanjem na poljščine z »radionično« energijo, je npr. uspel pridelati do trikrat večje glave zelja, skoraj dvakrat večji pridelek riža, do trikrat večji pridelek ječmena itd. De La Warr je trdil, da s svojo radionično napravo deluje na organizme, ki žive v tleh, ti pa zato začnejo oddajati energijo, ki je identična energiji, potrebni za rast poljščin. Vendar pa se je pokazalo, da so uspehi v veliki meri izostali, ko so jih skušali ponoviti drugi. Različni poskusi so bili uspešni predvsem tedaj, kadar sta jim prisostvovala De la Warr in njegova soproga, oziroma njuna mentalno-čustvena energija, v kateri je prevladoval naboj želje, naj rastline rastejo in bodo zdrave. O tem je napisal tudi dva članka: »Duh in materija« in »Delovanje na rast rastlin z mentalno projekcijo še nedefinirane energije«, v katerih pridelovalcem priporoča, naj usmerijo pozornost tudi na »univerzalno energijo, na katero lahko vplivajo z mislimi«.

Kot vsi raziskovalci manj znanih področij je imel tudi De La Warr precej nasprotnikov in leta 1960 so se časopisi celo razpisali o primeru zdraviteljice, ki je tožila De La Warrove laboratorije, ker njihov osciloklast ni prinesel želenih rezultatov. Trdila je, da je z De La Warrovim osciloklastom dobila rezultate, ki so kazali, da del njenih pacientov neprestano spreminja spol. Glede osciloklasta je sicer tožbo izgubila, vendar pa je sodišče razsodilo, da so fotografije, posnete z De La Warrovo kamero, brez vrednosti.

Tisti, ki so prepričani, da je možnost, da radionične naprave resnično delujejo, nična, razlagajo nekatere nedvomne uspehe, dosežene z njimi, s tem, da se posameznikom, ki s temi napravami delajo, zaradi prepričanosti v njihovo učinkovitost, na nek način razcepi zavest, kar sproži skrivnostne, še nepojasnjene sile, kakršne srečamo v svetu bajaničarstva, spiritizma, pa tudi eksorcizma (če molitve in zaklinjanja ne spremlja popolna vera, da gre za utelešenega demona, do ozdravitve ne pride).

SKRIVNOST USPEHA V RADIONIKI

Poskusimo torej poiskati nekatere skupne imenovalce mehanizmov, ki delujejo pri opisanih procesih, in se dotakniti biti radionike ali morda eloptične ter psihične energije.

Za razumevanje daljinskega delovanja neke naprave oziroma simbola na človeka, žival ali rastlino, ki se lahko nahaja v poljubni oddaljenosti od vira vibracij (simbola, …), moramo predvsem razumeti koncept delovanja živega vesolja. Tudi konvencionalna znanost odkriva vedno več dokazov, ki potrjujejo teorijo J. E. Lovelocka, ki jo je še nekoliko nadgradil novodobni antropolog Petre Russel, da se vesolje vede kot živo bitje, v katerem so vsi njegovi deli, vključno z Zemljo, človeštvom, rastlinami in minerali večnivojsko povezani, zato ga kot živo tudi smemo obravnavati. Temu moderna fizika v biti ne oporeka, saj pravi, da je vesolje dinamično tkivo povezanih energijskih vzorcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je tudi materija le upočasnjena in zgoščena energija. Ko ozavestimo dejstvo, da živimo v svetu, ki je dinamična in enotna celota, katere bistveni del smo tudi mi, nam to nedvomno približa vpogled v bit magijskih postopkov, ki prav vsi temeljijo na kozmični enosti in manipulaciji z naravnimi silami, ki iz te enosti izhajajo.

Fizik dr. David Bohm meni, da temeljnih zakonov fizike ne more odkriti znanost, ki deli svet na kose. Če torej želimo odkriti skrivnosti magije, oziroma ključ do razumevanja sil, ki so v vesolju prisotne, ne moremo več govoriti o delcih vesolja, temveč moramo sprejeti holografsko razumevanje vesolja, ki pravi, da lahko na podlagi vsakega delca natančno sklepamo o celoti in z njegovo pomočjo rekonstruiramo celoten hologram. To pa hkrati pomeni, da lahko kot celoto obravnavamo tudi npr. kapljico krvi, na podlagi katere lahko dobimo informacijo o zdravstvenem stanju človeka, kateremu je kri pripadala. To pa je osnova, na kateri sloni radionika.

Če torej dojemamo strukturo vesolja holografsko, lažje razumemo daljinsko delovanje radioničnih naprav, saj je jasno, da izhaja iz frekvenc, ki so prisotne vedno in povsod in ne potrebujejo nobenega posredniškega medija, lahko pa jih seveda pojasnimo z obstojem morfogenetskih polj in nadgradimo s povezanostjo podatomskih delcev, ki jo je leta 1964 pojasnil fizik J. S. Bell (Bellov teorem).

Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti še na fizikalno dokazano dejstvo, da nek proces, s katerim se ukvarjamo ali ga celo samo opazujemo, ne moremo obravnavati ločeno od nas samih, saj na najbolj fine plasti energije vplivamo že s samim dejanjem opazovanja. Čute uporabljamo za pridobivanje informacij o okoliščinah. Ti čuti v istem trenutku delujejo na opazovano okolje, ki zaradi povzročenih sprememb ponovno vpliva na čute. Če pa opazovanje deluje na opazovano, človek ni le del nekega vzorca oziroma procesa, ampak je proces sam. Zato je logično, da zaradi različne čustvene in mentalne naravnanosti ljudi in odnosa do določenih procesov, niso vsi ljudje, povezani z delovanjem nekega procesa, enako učinkoviti. To seveda pomeni, da je za uspešnost neke radionične operacije zelo pomemben tudi človeški faktor, oziroma psihična naravnanost tistega, ki tak proces, s takšno ali drugačno radionično pripravo, izvaja.

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.
Sorodni članki:
Radionika, 1. del
Radionika, 2. del

Ključne besede: Tadej Pretner  ezoterika  energije  energijske povezave  energijske vibracije  energijske ravni  enost  magija  radionika  radiestezija  zaznavanje energij 



Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Grenko sladka mikropoezija
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Začenjamo videti, da denar ni najpomembnejši. Resničnih vrednot ne moremo ne kupiti ne prodati.

John Burroughs