Slive nas razvajajo z okusnimi sadeži

Slive nas razvajajo z okusnimi sadeži

29.09.2011 | Avtor: Matevž Likar
"V kolikor imate prostor le za eno drevo, izberite samooprašitvene sorte kot so npr. 'Czar', 'Victoria' in 'Marjorie's Seedling'. Kljub vsemu pa bodo vse slive bolje rodile, če posadimo več dreves, ki se bodo opraševala med seboj."

Slive so krasna drevesa, ki spomladi popestrijo naš vrt, proti koncu poletja pa nas razvajajo z okusnimi sadeži. Navadno cvetijo sorazmerno zgodaj v sezoni, pri čemer imajo tudi kratek čas cvetenja. Zaradi obojega so izpostavljene nevarnosti, da pozna pozeba uniči večino cvetov. Da preprečite pozebe, slive ne smete posaditi na rastišča, kjer se nabira hladen zrak (globeli) ali pred na vzhod obrnjenimi zidovi. Manjša drevesa lahko ponoči prekrijete in jih tako zaščitite pred pozebo.

Slive bodo najbolje uspevale na nekoliko težkih in vlažnih tleh, medtem ko jim suha rastišča na peščenih tleh ne odgovarjajo preveč. Idealna so nekoliko kisla tla (pH 6-6,5), saj lahko na alkalnih tleh pride do pomanjkanje železa. V primerjavi z jablanami in hruškami potrebujejo nekoliko več fosforja in dušika, vendar ne pretiravajte z gnojenjem, saj lahko preveč dušika vodi do občutljive rasti, ki je nagnjena k okužbam.

Obrezovanje

Ena izmed stvari, pri kateri morate biti v primeru slive še posebej previdni, je obrezovanje. Preprosto povedano, če ste v dvomu kako naj obrežete slivo, je bolje, če pustite drevo neobrezano, saj s tem drevesu ne boste škodili. Nasprotno pa lahko z obrezovanje ob napačnem času povzročite številne težave ali celo smrt drevesa. Kot večina koščičastih plodov, tudi slive obrezujemo v času aktivne rasti - med aprilom in avgustom.

Z obrezovanjem izven tega obdobja se poveča nevarnost okužbe z bakterijskimi in glivnimi patogeni kot je npr. gliva Chondrostereum purpureum. Slednja pride v drevo preko svežih ran. Z izločanjem toksinov povzroča odstopanje zgornje listne povrhnjice, kar daje listom značilen srebrn videz. V nadaljevanju se počasi razširi in povzroči odmiranje vejic in vej, kar vodi v propad drevesa.

Pravo drevo na pravi prostor

Slive navadno gojimo v obliki drevesa z odprto krošnjo. Nabiranje olajša teža plodov, ki povesijo manjše veje. Kljub temu pa bo pri večjih drevesih potrebno uporabiti tudi lestev.



Za manjše drevo izberite podlogo 'Pixy'. Drevo na tej podlogi ne bo pognalo višje od 3 m. Za nekoliko višje drevo (do 4,5 m) poskusite s podlogo 'St. Julien A'. Na večjih vrtovih pa lahko uporabite tudi podlogo 'Brompton', ki je najbolj živahna. Drevesa na slednji bodo dosegla do 6 m višine.

V kolikor imate prostor le za eno drevo, izberite samooprašitvene sorte kot so npr. 'Czar', 'Victoria' in 'Marjorie's Seedling'. Kljub vsemu pa bodo vse slive bolje rodile, če posadimo več dreves, ki se bodo opraševala med seboj. Pri slednjem morate paziti, da se slive delijo v več skupin, ki se razlikujejo v času cvetenja. V kolikor želite zagotovi čim boljšo oprašitev, izberite sorte, ki spadajo v isto ali sosednji skupini.

Okrasni vrt

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Matevž Likar vrt vrtnarjenje sadje sadjarstvo slive sadovnjak obrezovanje sadna drevesa 



V kompletu so zbrani trije priročniki za risanje po korakih ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
Ko se lunica zbudi, mnogo zvezdic na nebu zažari. Pod njimi tisoč hišic tiho stoji.
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Biti srečen, pomeni biti to, kar si.

Jože Urbanija