Slovenski ilustratorji: Melita Vovk, slikarka in ilustratorka, knjižna ilustracija, slovenski ilustratorji

Slovenski ilustratorji: Melita Vovk, slikarka in ilustratorka, knjižna ilustracija, slovenski ilustratorji

30.09.2015 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik
"»Slikarstvo niti ni moja glavna domena,jaz sem ilustratorka.« - Melita Vovk. Ilustrirala je več kot 150 knjig, tako za mlade kot starejše bralce. Vir: Delo"

Melita Vovk se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo.

»Slikarstvo niti ni moja glavna domena, jaz sem ilustratorka,« je poudarila v pogovoru za časnik Delo. Ilustrirala je več kot 150 knjig, tako za mlade kot starejše bralce. Kot pravi sama, je risala kar naprej.

Na 9. Slovenskem bienalu ilustracije je za življensko delo prejela nagrado Hinka Smrekarja. Obrazložitev nagrade navajamo v celoti:


Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejme akademska slikarka Melita Vovk
Melita Vovk je bila rojena leta 1928 na Bledu. Maturirala je na gimnaziji Poljane, študirala pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1951 je diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju in nato nadaljevala študij na grafični specialki pri profesorjih Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Študijsko je potovala v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo, Italijo, Grčijo, Poljsko, Dansko, Norveško, Švedsko, Finsko in Nizozemsko, kjer je nekaj časa tudi živela. Sprva je poučevala na osnovni šoli na Bledu, nato pa ustvarjala kot svobodna umetnica. Ukvarjala se je s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, gledališko scenografijo in kostumografijo.

Živi in ustvarja na Bledu. Leta 1957 je prejela Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigi Zgode in nezgode kraljevskega dvora Milana Šege, leta 1965 pa za ilustracije v treh knjigah: Basni, Puhek v Benetkah in Pustov god. Leta 1966 je bila na Sterijevem pozorju nagrajena za scenografijo (skupaj z Urošem Vagajo in Miletom Korunom), za kostumografijo in scenografijo je prejela tudi Borštnikovi nagradi (1974 in 1977).

Kar koli je narisala ali naslikala, je storila s precejšnjo mero ironije, kajti poslanstvo slikarke in ilustratorke Melita Vovk Štih razume predvsem kot zavzet in predan poklic. Ilustriranje je kmalu po prvem nezadovoljstvu nad učiteljevanjem postalo njena osnovna likovna zaposlitev in svobodni umetnici je ponudilo možnosti za preživetje. In ker je risba Vovkovi že od nekdaj pomenila najustreznejši medij, ga je v ustvarjanju prvih ilustracij dodobra izkoristila (Vida Brest, Ptice in grm, 1955; Španske romance, 1961), v poznejših delih pa je posegla po inovacijah s kolažiranjem, vnosom fotografskih elementov in uporabo letraseta (Petdeset basni, 1964, in Sto basni, 1974, I. A. Krilova). Seveda je bilo pomemben umetničin risarski poligon delo za časopise in tako imenovano časopisno ilustracijo, s katero se je dnevno odzivala na dogodke iz člankov.

»Imam neki prirojeni čut za to, da vse nekoliko obrnem na satirično plat, malo humorno, ampak ne kot karikaturo. Sem proti tistemu, kar je ljubko in srčkano, kar je zlizano in krasno. Vselej sem šla v grotesknost, pa ne tisto zlobno in strupeno, ali kritičnost, ki hoče za vsako ceno vse izničiti. Šla sem ravno toliko, da so se ljudje zavedli, kaj je …« Težko bi bilo natančneje opredeliti jedro njene ilustratorske dejavnosti kot z navedkom misli same Melite Vovkove. Izjemno zanimivo pri avtorici je, kako natančno zna opredeliti svojo ustvarjalnost in kako zgovorno opisati smisel svoje umetnosti, kar ni dano vsakemu likovniku. Jasno je, da za vsem tem stoji neka nenavadna razumnost, ki so jo v ilustratorskem delu Melite Vovk Štih že zgodaj zaznali likovni strokovnjaki.

Marsikje v delu Melite Vovk Štih je opaziti, kako jo je navduševal evropski, še posebej nemški ekspresionizem, ki je za svojo prebojnost potreboval angažirano in kritično sporočilnost. Tako slikarko lahko bolje primerjamo s takratnimi sočasno ustvarjajočimi moškimi ilustratorji, ki so delo pojmovali drugače od svojih ženskih kolegic »pravljičark«. Vovkova je z ilustracijo prikazovala svojo resničnost, ki je bila daleč od idealizirane in ljubke, bila je stvarna in vselej začinjena s kančkom ironije. In ravno to Melito Vovk z njenim ogromnim ilustratorskim opusom postavlja na prav poseben položaj med našimi izvirnimi ilustratorji dvajsetega stoletja.










Viri & povezave:

- Wikipedija: Melita Vovk
- Melita Vovk, duhovita likovna poliglotka 
- Bežigrajska galerija: Razstava risb, slik in grafik akademske slikarke Melite Vovk
- Cankarjev dom: 9. slovenski bienale ilustracije

Ključne besede: Melita Vovik slikarka ilustratorka risba grafika ilustracija scenografija kostumografija karikatura karikaturisti knjižna ilustracija Nagrada Hinka Smrekarja Levstikova nagrada slovenska ilustracija ilustratorji umetniki slikarji 



Grenko sladka mikropoezija
Včasih se tudi v gozd prikrade deževen dan. Nekaterim gozdnim prebivalcem je dež bolj všeč, drugim nekoliko manj.
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
S pomočjo organskega vrtnarjenja si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na naraven način.Priročnik za sonaravno eko vrtnarjenje.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
V praksi je najpomembnejša potreba po ljubezni in pripadnosti, saj je bližina in povezanost z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo, predpogoj za zadovoljitev vseh potreb.

William Glasser