Slovenski ilustratorji: Melita Vovk, slikarka in ilustratorka, knjižna ilustracija, slovenski ilustratorji
30.09.2015 | Avtor:
Več avtorjev, povzetek: Kresnik"»Slikarstvo niti ni moja glavna domena,jaz sem ilustratorka.« - Melita Vovk. Ilustrirala je več kot 150 knjig, tako za mlade kot starejše bralce. Vir: Delo"
Melita Vovk se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo.
»Slikarstvo niti ni moja glavna domena, jaz sem ilustratorka,« je poudarila v pogovoru za časnik Delo. Ilustrirala je več kot 150 knjig, tako za mlade kot starejše bralce. Kot pravi sama, je risala kar naprej.
Na 9. Slovenskem bienalu ilustracije je za življensko delo prejela nagrado Hinka Smrekarja. Obrazložitev nagrade navajamo v celoti:
Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejme akademska slikarka Melita Vovk
Melita
Vovk je bila rojena leta 1928 na Bledu. Maturirala je na gimnaziji
Poljane, študirala pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Leta 1951 je diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju in nato nadaljevala
študij na grafični specialki pri profesorjih Božidarju Jakcu in Riku
Debenjaku. Študijsko je potovala v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo,
Italijo, Grčijo, Poljsko, Dansko, Norveško, Švedsko, Finsko in
Nizozemsko, kjer je nekaj časa tudi živela. Sprva je poučevala na
osnovni šoli na Bledu, nato pa ustvarjala kot svobodna umetnica.
Ukvarjala se je s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, gledališko
scenografijo in kostumografijo.
Živi in ustvarja na Bledu. Leta 1957 je
prejela Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigi Zgode in nezgode
kraljevskega dvora Milana Šege, leta 1965 pa za ilustracije v treh
knjigah: Basni, Puhek v Benetkah in Pustov god. Leta 1966 je bila na
Sterijevem pozorju nagrajena za scenografijo (skupaj z Urošem Vagajo in
Miletom Korunom), za kostumografijo in scenografijo je prejela tudi
Borštnikovi nagradi (1974 in 1977).
Kar koli je narisala ali
naslikala, je storila s precejšnjo mero ironije, kajti poslanstvo
slikarke in ilustratorke Melita Vovk Štih razume predvsem kot zavzet in
predan poklic. Ilustriranje je kmalu po prvem nezadovoljstvu nad
učiteljevanjem postalo njena osnovna likovna zaposlitev in svobodni
umetnici je ponudilo možnosti za preživetje. In ker je risba Vovkovi že
od nekdaj pomenila najustreznejši medij, ga je v ustvarjanju prvih
ilustracij dodobra izkoristila (Vida Brest, Ptice in grm, 1955; Španske
romance, 1961), v poznejših delih pa je posegla po inovacijah s
kolažiranjem, vnosom fotografskih elementov in uporabo letraseta
(Petdeset basni, 1964, in Sto basni, 1974, I. A. Krilova). Seveda je
bilo pomemben umetničin risarski poligon delo za časopise in tako
imenovano časopisno ilustracijo, s katero se je dnevno odzivala na
dogodke iz člankov.
»Imam neki prirojeni čut za to, da vse nekoliko
obrnem na satirično plat, malo humorno, ampak ne kot karikaturo. Sem
proti tistemu, kar je ljubko in srčkano, kar je zlizano in krasno.
Vselej sem šla v grotesknost, pa ne tisto zlobno in strupeno, ali
kritičnost, ki hoče za vsako ceno vse izničiti. Šla sem ravno toliko, da
so se ljudje zavedli, kaj je …« Težko bi bilo natančneje opredeliti
jedro njene ilustratorske dejavnosti kot z navedkom misli same Melite
Vovkove. Izjemno zanimivo pri avtorici je, kako natančno zna opredeliti
svojo ustvarjalnost in kako zgovorno opisati smisel svoje umetnosti, kar
ni dano vsakemu likovniku. Jasno je, da za vsem tem stoji neka
nenavadna razumnost, ki so jo v ilustratorskem delu Melite Vovk Štih že
zgodaj zaznali likovni strokovnjaki.
Marsikje v delu Melite Vovk
Štih je opaziti, kako jo je navduševal evropski, še posebej nemški
ekspresionizem, ki je za svojo prebojnost potreboval angažirano in
kritično sporočilnost. Tako slikarko lahko bolje primerjamo s takratnimi
sočasno ustvarjajočimi moškimi ilustratorji, ki so delo pojmovali
drugače od svojih ženskih kolegic »pravljičark«. Vovkova je z
ilustracijo prikazovala svojo resničnost, ki je bila daleč od
idealizirane in ljubke, bila je stvarna in vselej začinjena s kančkom
ironije. In ravno to Melito Vovk z njenim ogromnim ilustratorskim opusom
postavlja na prav poseben položaj med našimi izvirnimi ilustratorji
dvajsetega stoletja.
Viri & povezave:
- Wikipedija:
Melita Vovk-
Melita Vovk, duhovita likovna poliglotka - Bežigrajska galerija:
Razstava risb, slik in grafik akademske slikarke Melite Vovk- Cankarjev dom:
9. slovenski bienale ilustracije
Ključne besede: Melita Vovik slikarka ilustratorka risba grafika ilustracija scenografija kostumografija karikatura karikaturisti knjižna ilustracija Nagrada Hinka Smrekarja Levstikova nagrada slovenska ilustracija ilustratorji umetniki slikarji
• Slovenski ilustratorji: Marij Pregelj, slikar in ilustrator
• Slovenski ilustratorji: Zdravko Papič, ilustrator, oblikovalec, avtor animiranih filmov, profesor Ilustracije,
• Poslovila se je Melita Vovk, slovenska slikarka in ilustratorka