Slovenski ilustratorji: Marij Pregelj, slikar in ilustrator

Slovenski ilustratorji: Marij Pregelj, slikar in ilustrator

26.09.2015 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

 
Marij Pregelj (1913 – 1967) je bil slikar in ilustrator.  Slikarstvo je študiral Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu v času od 1932 do 1936. Njegov oče je bil pisatelj Ivan Pregelj. 

Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemških in italijanskih taboriščih. To težko obdobje je pomembno vplivalo na njegova dela.  Od leta 1948 do 1965 je poučeval na ALU v Ljubljani. 

Ukvarjal se je s slikarstvom v različnih tehnikah, tudi fresknim, mozaikom, tapiserijo, grafiko in ilustracijo. Ovrednoten je kot eden najpomembnejših slovenskih slikarjev druge polovice 20. stoletja.

Ilustriral je več leposlovnih knjig, npr.: Jack London: Z južnega morja (1946); Jack London: Beli očnjak (1949); Ernest Hemngway, Starec in morje, (1959); Homer: Iliada (1950); Homer: Odiseja (1951); Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem, I. – II. (1958).

Med številni knjižnimi ilustracijami so najbolj znane njegove ilustracije za Iliado in Odisejo. Ustvaril je 50 ilustracij, 25 za Iliado in 25 za Odisejo. Izdelal jih je v črno beli gvaš tehniki. Z videzom v knjigi natisnjenih ilustracij ni bil zadovoljen, zato je svoje izvirne ilustracije za Iliado in Odisejo večkrat razstavljal, da je javnosti predstavil svoja dela takšna, kot jih je ustvaril (povzeto po predavanjih na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Mikuž, 2014).


Ranjeni Ares, ilustracija za Homerjevo Iliado, gvaš tehnika, zbirka Moderne Galerija
 
Marij Pregelj, Ranjeni Ares iz serije ilustracij za Homerjevo Iliado, 1949-50, gvaš iz zbirke Moderne galerije.

Viri:

- Wikipedija
- Ilustracija v leposlovju / Julia Doria (diplomsko delo, ALUO, 2015)

Ključne besede: Marij Pregelj ilustrator ilustracija slikarji slikarstvo Homer Iliada gvaš črno bele ilustracije knjižna ilustracija slovenski ilustratorji slovenska ilustracija ilustratorji umetniki umetnost art umetniki 



< Nazaj
Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom. Pomladna zgodbica o znanilcih pomladi, prebujanju narave, sodelovanju in prijateljstvu.
Ta izjemna knjiga vsebuje 23 nadvse navdihujočih poglavij, ki bralca motivirajo in vzpodbujajo k finančni svobodi
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Gozdna ptica nikoli ne želi kletke.

Henrik Ibsen