Spomladanska suša v Sloveniji

Spomladanska suša v Sloveniji

14.05.2011 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik
"De­zer­ti­fi­ka­ci­ja se naj­prej po­ka­že v zmanj­še­va­nju pri­de­lo­val­ne spo­sob­no­sti tal, in s tem v zmanj­še­va­nju rast­lin­ske­ga po­kro­va, ki ga pov­zro­či ne­pri­mer­na raba zem­ljišč, npr. pre­ti­ra­na pa­ša in spre­men­lji­ve pod­neb­ne raz­me­re. "

Suša v Sloveniji / vir: ARSO, Kmečki glas

V večjem delu Slovenije že spomladanska suša

Trenutne vremenske razmere in založenost tal z vodo že kažejo znake spomladanske kmetijske suše v Sloveniji. Že od začetka leta je količina padavin na vzhodu in severovzhodu države podpovprečna. Nekoliko boljše je bilo stanje v zimskih mesecih v zahodnem in osrednjem delu države.

Sušna tlaV prvi dekadi aprila se je ob ekstremno visokih temperaturah zraka stanje založenosti tal z vodo zaradi visokega izhlapevanja še poslabšalo. V toplih dneh je dnevno izhlapelo nad 4 litre vode na kvadratni meter. Skoraj polovica slovenskega ozemlja je prejela v aprilu le 10 do 20 % običajnih aprilskih padavin. Lokalno, na mariborskem območju in Dolenjskem je v plohah padlo do 30 mm (30-40 % dolgoletnega povprečja 1961-1990).

Suha tla so majhno količino padavin izgubile v nekaj dneh. Pogost veter je še stopnjeval izhlapevanje iz tal in rastlin. V prvih dveh dekadah aprila je v večjem delu nižinske Slovenije izhlapelo med 50 in 60 mm vode, največ na Primorskem, okrog 70 mm. To je izčrpalo talni vodni rezervoar, ki trenutno ne zadovoljuje potrebe rastlin po vodi. Otežuje pa tudi vznik in razvoj spomladanske setve. Vrtnine zahtevajo dodajanje vode z zalivanjem.


Vir: ARSO

Med­na­rod­na skup­nost je v duhu re­še­va­nja te­žav z de­zer­ti­fi­ka­ci­jo in de­gra­da­ci­jo tal spre­je­la že šte­vil­ne do­ku­men­te, krov­ni in edi­ni med­na­rod­no prav­no za­ve­zu­jo­či na po­droč­ju va­ro­va­nja tal pa je Kon­ven­ci­ja Zdru­že­nih na­ro­dov o boju pro­ti su­ši in de­gra­da­ci­ji tal (UNCCD). Dan te kon­ven­ci­je, ki je bila spre­je­ta ju­ni­ja leta 1994 v Pa­ri­zu, ve­lja­ti pa je za­če­la 26. de­cem­bra 1996, obe­le­žu­je­jo v 193 dr­ža­vah, ki so jo do­slej ra­ti­fi­ci­ra­le, vsa­ko leto 17. ju­ni­ja. Med pod­pi­sni­ca­mi so tudi vse dr­ža­ve čla­ni­ce EU, Slo­ve­ni­ja jo je pod­pi­sa­la leta 2001.

Le­toš­nji dan kon­ven­ci­je za va­ro­va­nje tal je po­te­kal pod slo­ga­nom Bo­ga­ta bio­di­ver­zi­te­ta tal omo­go­ča ka­ko­vost­no živ­lje­nje v vseh eko­si­ste­mih, na Agen­ci­ji RS za oko­lje (ARSO) pa so ta dan opo­zo­ri­li na glo­bal­ne pro­ce­se de­gra­da­ci­je in de­zer­ti­fi­ka­ci­je ter pred­sta­vi­li de­lo­va­nje Cen­tra za uprav­lja­nje s su­šo za ju­govz­hod­no Evro­po s se­de­žem v Slo­ve­ni­ji in knji­go Iz­zi­vi Slo­ve­ni­je na po­droč­ju suš in de­gra­da­ci­je tal.

Po­ten­cial za pre­ži­vet­je in kroženje snovi se zmanjšuje

Ci­lji kon­ven­ci­je za boj pro­ti de­zer­ti­fi­ka­ci­ji in de­gra­da­ci­ji tal so bili spr­va us­mer­je­ni pred­vsem na dr­ža­ve, ki do­živ­lja­jo hudo su­šo in de­gra­da­ci­jo tal, zla­sti v Afri­ki, Azi­ji in La­tin­ski Ame­ri­ki. Toda po­sle­di­cam teh na­rav­nih pro­ce­sov, ki jih pos­pe­šu­je tudi člo­ve­ko­vo de­lo­va­nje, ne more ube­ža­ti no­be­na dr­ža­va. Kon­ven­ci­ja za va­ro­va­nje tal se zato us­mer­ja na pre­pro­sto spo­ro­či­lo, da so zdra­va tla po­goj za živ­lje­nje in pre­ži­vet­je in nji­ho­vo uni­če­va­nje ena naj­več­jih gro­ženj sve­tov­ne­mu oko­lju. Dr­ža­ve pod­pi­sni­ce pa spod­bu­ja k us­tvar­ja­nju dol­go­roč­nih stra­te­gij, s ka­te­ri­mi po­ve­ču­je­jo pri­de­lo­val­no spo­sob­nost tal, sa­na­ci­jo de­gra­di­ra­nih zem­ljišč ter ohra­nja­nje in traj­nost­no gos­po­dar­je­nje s tal­ni­mi in vod­ni­mi viri.

Iz­va­ja­nje kon­ven­ci­je je ve­za­no na na­cio­nal­ne ak­cij­ske pro­gra­me, ki so us­mer­je­ni na ukre­pe za iz­ko­re­ni­nja­nje revš­či­ne in traj­nost­ni raz­voj su­šnih ob­mo­čij, kon­ven­ci­ja pa po­sta­ja tudi ved­no po­mem­bnej­ši in­stru­ment med­na­rod­ne skup­no­sti v boju pro­ti sve­tov­ni revš­či­ni.

»Re­snič­na vlo­ga vseh, ki se s tle­mi v sve­tu in doma uk­var­ja­jo, pa je tudi oza­veš­ča­nje po­li­ti­kov in gos­po­dars­tve­ni­kov ter lju­di, ki bodo po­sle­di­ce de­gra­da­ci­je tal ob­ču­ti­li,« je nav­zo­če na ARSO ob dne­vu UNCCD na­go­vo­ril dr. Franc Lob­nik, pred­sed­nik Sve­ta za vars­tvo oko­lja Slo­ve­ni­je in priz­nan slo­ven­ski pe­do­log. V sve­tu smo iz­gu­bi­li za kme­to­va­nje že eno če­tr­ti­no plod­ne zem­lje, po­ten­cial za kro­že­nje sno­vi pa pred­stav­lja po­ten­cial za pre­ži­vet­je pla­ne­ta, ki smo ga za eno če­tr­ti­no že pre­se­gli. Ško­de se po­ve­ču­je­jo, na­me­nja­mo jim še pre­ma­lo po­zor­nost, zla­sti iz­bolj­ša­vi od­pad­nih voda in oza­veš­ča­nju lju­di. »Zdaj ko je naf­ta še po­ce­ni, je mo­go­če uva­ža­ti po­ce­ni kme­tij­ske pri­del­ke iz dru­gih de­lov sve­ta, toda če bomo v Slo­ve­ni­ji gra­di­li še prvo to­var­no eta­no­la in hra­no spre­mi­nja­li v eta­nol, je v gla­vah po­li­ti­kov res ne­kaj na­ro­be, saj smo z 880 kva­dra­ti ob­de­lo­val­nih plod­nih zem­ljišč na pre­bi­val­ca vse bolj pre­hran­sko ogro­že­ni. V Ve­li­ki Bri­ta­ni­ji in dru­gih raz­vi­tih dr­ža­vah zato vse bolj spod­bu­ja­jo lju­di, da bi pri­de­lo­va­li hra­no sami, ve­lik po­men so dali sa­moo­skr­bi tudi v naj­no­vej­ših na­cio­nal­nih pro­gra­mih in zgle­do­va­ti bi se mo­ra­li po njih,« je pou­da­ril dr. Lob­nik.

Glo­bal­ni po­gled na dezertifikacijo in degradacijo tal

V Slo­ve­ni­ji ni­ma­mo puš­čav­ske­ga pe­ska, kar pa ne po­me­ni, da pri nas ne po­te­ka pro­ces de­zer­ti­fi­ka­ci­je, ki ne po­me­ni le na­rav­ne­ga raz­šir­ja­nja ob­sto­je­čih puš­čav, am­pak po­slab­ša­nje ka­ko­vo­sti in uni­če­va­nje tal v su­šnih, zmer­no su­šnih in zmer­no vlaž­nih ob­moč­jih sve­ta za­ra­di člo­ve­ko­vih ak­tiv­no­sti, je raz­lo­ži­la ob dne­vu Kon­ven­ci­je za va­ro­va­nje tal
mag. An­dre­ja Su­šnik iz ARSO. Su­šna ob­moč­ja so še po­se­bej ob­čut­lji­va za čez­mer­no izrab­lja­nje in ne­pri­mer­no rabo zem­ljišč, po ce­nah ogro­ža pro­ces de­zer­ti­fi­ka­ci­ja že do pe­ti­no su­šnih ob­mo­čij, naj­bolj ogro­že­na so obrob­na ob­moč­ja ob Sa­ha­ri ter Gobi na Ki­taj­skem. Ne­po­sred­no je ob tem po­ja­vu pri­za­de­tih 250 mi­li­jo­nov lju­di, ogro­že­nih na teh ob­moč­jih ži­ve­čih lju­di pa je kar 1 mi­li­jar­da, in to kar v sto dr­ža­vah sve­ta. De­zer­ti­fi­ka­ci­ja se naj­prej po­ka­že v zmanj­še­va­nju pri­de­lo­val­ne spo­sob­no­sti tal, in s tem v zmanj­še­va­nju rast­lin­ske­ga po­kro­va, ki ga pov­zro­či ne­pri­mer­na raba zem­ljišč, npr. pre­ti­ra­na pa­ša in spre­men­lji­ve pod­neb­ne raz­me­re.

Ne­pri­mer­no rav­na­nje z zem­ljiš­či lah­ko vodi do iz­gu­be tal že v ne­kaj se­zo­nah, med­tem ko so za pro­ces na­sta­ja­nja zgor­nje pla­sti tal po­treb­na ti­soč­let­ja. Na­jo­paz­nej­ša po­sle­di­ca de­zer­ti­fi­ka­ci­je je zmanj­ša­na pri­de­la­va hra­ne, kar vodi do revš­či­ne, la­ko­te, pri­sil­ne mi­gra­ci­je ter konf­lik­tov ali celo vojn. Eko­nom­ska in so­cial­na ško­da je ogrom­na, hi­trost šir­je­nja puš­čav od leta 1970 se je do da­nes pod­vo­ji­la in po na­po­ve­dih se bo ta trend še na­da­lje­val za­ra­di več­je po­gost­no­sti, dol­ži­ne in in­ten­ziv­no­sti suš. Po pred­vi­de­va­njih Zdru­že­nih na­ro­dov (ZN) se bo­sta do leta 2025 v puš­ča­ve spre­me­ni­li kar dve tret­ji­ni ob­de­lo­val­ne zem­lje v Afri­ki, tret­ji­na ro­do­vit­nih po­vr­šin v Azi­ji in pe­ti­na v Juž­ni Ame­ri­ki. Te­ža­va de­zer­ti­fi­ka­ci­je že pro­di­ra tudi v Evro­po, na Por­tu­gal­skem je tako ogro­že­nih 60 odo­sto­kov vseh po­vr­šin, v Špa­ni­ji 31 od­stot­kov in v Tur­či­ji 75 od­stot­kov ob­de­lo­val­nih po­vr­šin, je po­ve­da­la Su­šni­ko­va.

Kljub vod­na­to­sti su­še ogrožajo tudi Slovenijo

Slo­ve­ni­ja je bo­ga­ta s pa­da­vi­na­mi, saj prej­me­jo su­šni deli 800 li­trov vode na kva­drat­ni me­ter, naj­bolj na­mo­če­ni pa tudi 3000 li­trov in več, tako da je vča­sih tež­ko ra­zu­me­ti, da su­še pred­stav­lja­jo v Slo­ve­ni­ji re­sno te­ža­vo. A v zad­njih 60 le­tih je su­ša šti­ri­najst­krat pov­zro­či­la več­jo eko­nom­sko ško­do, od tega de­vet­krat po letu 1990 in pet­krat po letu 2000, in po pro­jek­ci­jah o pod­neb­nih spre­mem­bah naj bi se po­go­stost in in­ten­zi­te­ta suš v pri­hod­nje še po­ve­če­va­la, je pred­sta­vil dr. Kle­ment Ber­gant iz Ura­da za me­teo­ro­lo­gi­jo pri ARSO. Neu­god­na raz­po­re­di­tev pa­da­vin je na­mreč ti­sta, ki po­ve­ču­je tve­ga­nje, zla­sti za kme­tij­sko su­šo tudi v Slo­ve­ni­ji.

Su­ša, oce­nje­na gle­de na pri­manj­kljaj vode od apri­la do kon­ca sep­tem­bra, je v zad­njih pet­de­se­tih le­tih pri­za­de­la kme­tij­ske rast­li­ne v ve­či­ni Slo­ve­ni­je šti­ri­najst­krat, in si­cer leta 1952, 1967, 1971, 1973,1977, 1983, 1992, 1993, 1994, 2000 2001, 2003, 2006, 2007. Zad­nje kme­tij­ske su­še v le­tih 2001 do 2006 so pov­zro­či­le za 247 mi­li­jo­nov evrov ško­de, za od­pra­vo po­sle­dic ško­de pa je bilo iz­pla­ča­nih ma­len­kost manj kot 86 mi­li­jo­nov evrov, med­tem ko smo vlo­ži­li v pre­ven­tiv­ne ukre­pe le 3 mi­li­jo­ne evrov.

Več sred­stev bi bilo zato tre­ba vlo­ži­ti zla­sti v na­ma­ka­nje po­vr­šin, že v le­tih 1994 je bil pred­log, da bi mo­ra­li ure­di­ti na­ma­kal­ne si­ste­me na 12.000 hek­tar­jih kme­tij­skih zem­ljišč, a jih ima­mo še se­daj samo na 3000 hek­tar­jih. Mag. An­dre­ja Su­šnik je sla­bo uprav­lja­nje z vo­da­mi v Slo­ve­ni­ji poi­me­no­va­la »hi­dro­brez­briž­je«, za od­pra­vo ka­te­re­ga bi bilo nuj­no med­sek­tor­sko uprav­lja­nje in spre­mem­ba od­no­sa do tal in voda, k temu pa bi pri­po­mo­gla tudi viš­ja cena vode.

Avtorica: Dar­ja Zem­ljič, Vir: kmeckiglas.com


Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

 


Ključne besede: suša v Sloveniji pomlad suha tla dezertifikacija degradacija tal varovanje tal zdrava tla sušna območja 



Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.

(Georg Matthew Adams)