Sugestija v otroštvu

29.03.2020 | Avtor: William Walker Atkinson
Mentalni vtisi ali sugestije se med obdobjem otroštva v karakterju voljno sprejemajo in čvrsto ohranjajo. To dejstvo predstavlja neupoštevan vidik za večino staršev in učiteljev, ki verjetno mislijo, (če sploh mislijo na to) da otrokov um deluje bolj precizno kot um odraslega. Mislijo, da bi otrok moral biti sposoben videti in razumeti vzrok stvari, in biti voljan vprašati za razlago, kajti otrok še ni povsem dosegel stopnje mišljenja, kot se na splošno navaja.

Otroka skoraj povsem obvladujejo čustva, občutki in učinki vplivov in sugestij, ki jih sprejema od tistih, ki ga obdajajo. V tem primeru lahko vidimo, kako previdno bi se morali izogibati uporabi neprimernih sugestij za otroka; in uporabiti primerne.

Otrok povsem naravno sprejema sugestije svojih staršev na način, ki bi presenetil starše, če bi lahko ugledali le bežen trenutek v delovanju malega uma. Prepogosto je otrok pod vplivom ideje, da je »Johnny tako trmast otrok – ne da se ga premakniti, če se za nekaj odloči.« Ali »Edvard Everett je tako občutljiv; najmanjša stvarca ga vznemiri. Z njim moramo biti tako previdni.« Ali »Mary ima hudobna nagnjenja – izgleda, da naredi stvari le zato, da komu nasprotuje, in nadleguje tiste okrog sebe.« Ali »Samantha je preneumna za karkoli; včasih deluje, kot bi ne bilo vse v redu z njeno pametjo.«

In tako naprej, vse ob otrokovi prisotnosti! Presenetljivo je, da starši ali učitelji, verjetno ne dojamejo, kako pozorno otrok posluša, kar se govori, in odrašča ob sprejemanju Sugestije avtoritete in ponavljanja, in da naravno ravna v smereh sugestije.

Misli prevzamejo obliko preko delovanja in te mentalne slike se manifestirajo v materialno obliko. Otrok občuti, da je resnično tisto, kar o njem trdijo njegovi starši, in se naravno prilagaja v tej smeri. Veliko prej, preden starši opazijo, otrok izoblikuje karakterne navade iz teh ponavljajočih se sugestij o njem, izvajanih v njegovi prisotnosti.

Proces je preprost – otrok ne razmišlja onstran stvari, in takrat se odloči ravnati na osnovi sugeriranih karakteristik. Njegova podzavestna mentaliteta, ali navade mišljenja, preprosto absorbirajo te sugerirane vplive, in ko se mnogokrat dnevno ponovijo, se vpliv utrdi na tisto področje uma.

Le predstavljajte si sami sebe (vi, ki berete te besede), da ste izpostavljeni tovrstnemu, neprestanemu ognju verbalnega kritiziranja.

Ali ne bi težili k »izboljševanju« slabih lastnosti, ki se vam pripisujejo? Ali ne bi sčasoma prevzeli vloge, ki vam je določena? To je, če se niste uprli in spremenili svojega okolja. Otrok ne more spremeniti svojega okolja, ampak mora ostati kjer je in poslušati ta stalen tok škodljivih sugestij, teden za tednom. In ko spoznate, da je otrokov um stokrat bolj dovzeten za vplive kot vaš, lahko pričnete razumevati učinek takšnih sugestij nanj.

Na enak način ponavljajoče se pripombe nekaterih nespametnih mater, da je »Eloise tako lep otrok; ljudje jo opazijo na ulici, se obračajo za njo, in jo gledajo,« - vse to v prisotnosti otroka – morajo imeti vpliv na um in prihodnost tistega otroka.

In pogoste sugestije da je »Carmencita tako sramežljiva; vedno se boji tujcev in ne morem je pripraviti, da bi se jim približala,« - sedaj si le predstavljajte, kaj mora to pomeniti za občutljivega otroka, ko posluša, kar je mati izrekla v njeni prisotnosti in prisotnosti tujega človeka!

Kako bi se vi počutili, če bi bili občutljivi in bi vaši prijatelji v vaši prisotnosti, takrat ko neznanca prvikrat srečate, rekli: »Oh, gospod Brown, res morate oprostiti gospodični Psihi njeno sramežljivost – ona je tako sramežljiva in nedružabna – zardi vsakič, ko sreča neznanca, in ne more se spomniti niti besede, da bi jo izgovorila!«

Kako bi lahko uživali, če bi vam tako nasuli soli v odprto rano vaše samozavesti? Pomnožite vaše občutke z deset, in imate otroka, o katerem se govori.

Ali ne morete uvideti, da uporabljate najmočnejšo možno metodo razvoja samozavesti otroka – v resnici to pomeni, da bi uporabljali sredstvo, katerega učinek je, da pravzaprav poskušate otroka vzgojiti v boječega in sramežljivega. Poleg šoka za občutljivi značaj, pravzaprav izgrajujete otrokov karakter preko smeri Sugestije ponavljanja.

Več o tem v knjigi > Sugestija in avtosugestija / William Walker Atkinson


Ključne besede: William Walker Atkinson sugestija avtosugestija sugerirati impresije komunikacija možgani vplivi okolja sugestija otroštvo starši in otroci 


Tweet