Cesta samotnih

Cesta samotnih

02.02.2026 | Avtor: Srečko Kosovel

Cesta samotnih

Na oknu slonim in gledam

mehko zibajoče se kostanje,

rahel veter se je ujel

vanje, rahel kot sanje.

Ah, odplavali so oblaki

v zlatem blestenju, v zlatem sijaju

in samo jaz sem tu ostal

v tem tihem  kraju.

Kakor metulji odplavali so,

še vidim belo blestenje njih kril,

sam sem ostal, sam, čisto sam.

Kam in kod, kje mi je cilj?

Več poezije  >>> v pesniških zbirkah

Izberite svojo knjigo >>> Spletna knjigarna Doria


Sorodni članki:
• Tišina
• Nevihta
• Pesmi
• Premišljevanje

Ključne besede: Srečko Kosovel poezija pesmi poet cesta samota samotnost 



< Nazaj
To je pravljična slikanica, kjer se preko zime zgodi veliko čarobnih stvari. Glavni junak je črni kos, ki preko zime gostuje pri gozdnem škratu. Napisala in ilustrirala Julia Doria
Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja.
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Razmišljajte o sebi kot o zmagovalcu in storite tisto, česar se bojite.

(Jeff Keller)