Cesta samotnih

Cesta samotnih

26.01.2017 | Avtor: Srečko Kosovel

Cesta samotnih

Na oknu slonim in gledam

mehko zibajoče se kostanje,

rahel veter se je ujel

vanje, rahel kot sanje.

Ah, odplavali so oblaki

v zlatem blestenju, v zlatem sijaju

in samo jaz sem tu ostal

v tem tihem  kraju.

Kakor metulji odplavali so,

še vidim belo blestenje njih kril,

sam sem ostal, sam, čisto sam.

Kam in kod, kje mi je cilj?
Sorodni članki:
Tišina
Nevihta
Pesmi
Premišljevanje

Ključne besede: Srečko Kosovel poezija pesmi poet cesta samota samotnost 



Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
Otroška slikanica o drobni kresnički Siji
Visoko v gorah je desetletni pastirček Tonček pasel svoje ovčice. Vsako jutro je zgodaj vstal in jih preštel.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
"Ne išči le varnosti. Segaj po zvezdah!"

Peter O'Connor