Cesta samotnih

Cesta samotnih

02.02.2026 | Avtor: Srečko Kosovel

Cesta samotnih

Na oknu slonim in gledam

mehko zibajoče se kostanje,

rahel veter se je ujel

vanje, rahel kot sanje.

Ah, odplavali so oblaki

v zlatem blestenju, v zlatem sijaju

in samo jaz sem tu ostal

v tem tihem  kraju.

Kakor metulji odplavali so,

še vidim belo blestenje njih kril,

sam sem ostal, sam, čisto sam.

Kam in kod, kje mi je cilj?

Več poezije  >>> v pesniških zbirkah

Izberite svojo knjigo >>> Spletna knjigarna Doria


Sorodni članki:
• Tišina
• Nevihta
• Pesmi
• Premišljevanje

Ključne besede: Srečko Kosovel poezija pesmi poet cesta samota samotnost 



< Nazaj
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Nagajivi veter je slikanica o vetru, ki je napisana v obliki slikopisa. Besedilo v slikanici je zapisano z velikimi tiskanimi črkami v obliki slikopisa, kar bo v pomoč mladim nadebudnim bralcem.
Grenko sladka mikropoezija
Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vse izvira iz ljubezni in vse se vanjo vrača.

Jože Urbanija