Cesta samotnih

Cesta samotnih

02.02.2026 | Avtor: Srečko Kosovel

Cesta samotnih

Na oknu slonim in gledam

mehko zibajoče se kostanje,

rahel veter se je ujel

vanje, rahel kot sanje.

Ah, odplavali so oblaki

v zlatem blestenju, v zlatem sijaju

in samo jaz sem tu ostal

v tem tihem  kraju.

Kakor metulji odplavali so,

še vidim belo blestenje njih kril,

sam sem ostal, sam, čisto sam.

Kam in kod, kje mi je cilj?

Več poezije  >>> v pesniških zbirkah

Izberite svojo knjigo >>> Spletna knjigarna Doria


Sorodni članki:
• Tišina
• Nevihta
• Pesmi
• Premišljevanje

Ključne besede: Srečko Kosovel poezija pesmi poet cesta samota samotnost 



< Nazaj
Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
Vsi se dobro zavedamo, da je naša prehrana temelj našega telesnega zdravja. Zato je dobro vedeti, kako delujejo različna živila v naši notranjosti, na naše telo. Predvsem, kako nas živila resnično prehranjujejo.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ta, ki si želi vrtnico, mora spoštovati njen trn.

Andre Gide