|
Vseh člankov v kategoriji Proza: 179
Jež
15.10.2017 | Avtor: Fran ErjavecPrijatelj, če hočeš videti čudnega ponočnjaka, pojdi z menoj. Sonce je zatonilo za gorami, v gozdu so za čas umolknili razni glasovi, rosa je začela padati.
Mona Lisa
30.07.2017 | Avtor: Ivan CankarZaljubil sem se v maju ... Nikar se ne smej! Tudi pusti ljudje imajo pravico do maja in do ljubezni.
Njiva
20.07.2017 | Avtor: Franc Ksaver MeškoKdaj ga je zmotil satan, da si je zaželel tisto njivo? Resnično, Matija Petek sam ne bi mogel povedati, kdaj. Niti tedaj ne, ko ga je že minila pijanost pohlepa, ko je mislil na njivo že hladno, z nejevoljo, in jo je ogledoval že z mrkim, sovražnim očesom.
Fazan
15.07.2017 | Avtor: Fran ErjavecTemu ali onemu mojih spoštovanih bralcev bo znabiti fazan popolnoma neznana ptica. Marsikteri se bode morebiti čudil, da uvrščam med domačo perotnino tega neznanca ...
Žaba
12.07.2017 | Avtor: Fran ErjavecMoje morje je bilo tudi živo. Žabe vsake velikosti so gospodovale v njem, vodni močeradi so kakor somi plavali sem ter tje, široki vodni kebri v črnih frakih so se potapljali, vodni ščipavec je s kleščami prežal na mušice, ki so plesale nad vodó ...
Gosposka in poljska miš (ljudska živalska pripovedka)
15.09.2018 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: KresnikBili sta dve miši: gosposka in poljska. Gosposka miš je živela v veliki hiši v mestu. Tam je bila bogato založena shramba. Miški se je večkrat posrečilo, da se je pritihotapila vanjo in se dodobra najedla raznih dobrot. Zato je bila gosposka miš tudi lepo rejena in njena dlaka se je lepo svetila. Poljska miš je živela na polju zunaj mesta in se je skromno preživljala. Kar naprej jo je trla revščina. Zato je bila drobna in suha.
Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel. | Vesoljček Pi in njegove dogodivščine | Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
| Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet |
|
Ne moremo živeti samo zase. Tisoče vlaken nas povezuje s sočlovekom; in po teh vlaknih tečejo naša dejanja proč, kot vzroki in se k nam vračajo, kot posledice. Herman Melville
|