Ni vse zlato, kar se sveti (3. poglavje)

07.12.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Čerin ni opazil, da na drugi strani ulice neki človek kakor senca hodi za njim in ne obrne očesa od njega. Bil je preoblečen policaj. Že na Travniku je videl stati Čerina pred zlatarjevo prodajalnico, a hitro potem ga je opazil v bližnjih ulicah pred drugim zlatarjem in zdelo se mu je, da mož noče vstopiti, ker so bili ljudje v prodajalnici. To je bilo policaju sumno.

 

Ni vse zlato, kar se sveti (2. poglavje)

06.12.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Nobena beseda bi Čerinu ne bila bolj ustregla, govorjena mu je bila iz srca. Prav tako sodbo je že sam v sebi izrekel o čedadskih zlatarjih, pa naj si bodo suhi ali debeli.

 

Ni vse zlato, kar se sveti (1. poglavje)

17.11.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Po očetu je dobil čisto kmetijo z lepimi gozdi. Daleč naokrog nobeden ni imel takih senožeti, nobeden toliko lepe živine. Dokler je stari še živel, je bilo vse prav, a po očetovi smrti se je vse predrugačilo. Pogostoma je zahajal v bližnji trg, sprva res po opravkih, ki jih je imel pri oblastvih, pozneje pa tudi večkrat brez potrebe.

 

Ptice, človeške prijateljice

15.10.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Ptica izliva v sladko pesem vse svoje čute, kakor jih čuti njeno drobno srce; veselje in žalost, ljubezen in hrepenenje. Kakršen je čut, taka je tudi pesem.

 

Krt

15.10.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Uhljev nima, tudi očes ni videti, ima ju pa vendar, le majhni sta in skriti v dlaki. Noge so kratke in šibke, da se nanje ne more dosti opirati, zlasti to velja za zadnje, in krt res ne hodi toliko po nogah, kolikor se pravzaprav plazi po izritih ceveh in hodnikih.

 

Jež

15.10.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Prijatelj, če hočeš videti čudnega ponočnjaka, pojdi z menoj. Sonce je zatonilo za gorami, v gozdu so za čas umolknili razni glasovi, rosa je začela padati.

 

Fazan

15.07.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Temu ali onemu mojih spoštovanih bralcev bo znabiti fazan popolnoma neznana ptica. Marsikteri se bode morebiti čudil, da uvrščam med domačo perotnino tega neznanca ...

 

Žaba

12.07.2017 | Avtor: Fran Erjavec

Moje morje je bilo tudi živo. Žabe vsake velikosti so gospodovale v njem, vodni močeradi so kakor somi plavali sem ter tje, široki vodni kebri v črnih frakih so se potapljali, vodni ščipavec je s kleščami prežal na mušice, ki so plesale nad vodó ...