Natisnite    Pošljite prijatelju

Človek prenaša svoje osebne misli in hotenja, svojo omejitev, na celotni živalski svet

Istočasno deluje sam proti sebi

Mnogo ljudi misli, da se pes in mačka ne prenašata in ne ljubita, ker so njune značilnosti bistva različne. Čeprav tudi psi in mačke sevajo različne stopnje zavesti, pa imajo oboji zasnove enosti in skupnega življenja. Pogosto pes in mačka drug drugega ne ljubita zato, ker sta se vezala na osebo ali v prejšnji inkarnaciji ali v tej obliki bivanja in sta se zaradi tega usmerila na ljudi in prevzela njihove lastnosti.

Če živi človek z ljudmi v neskladnosti, nastane med njimi negativno polje napetosti, boj, ki se odvija v mislih ali z besedami. To človeško polje napetosti sprejmejo naslednji bližnji. Tedaj ti reagirajo podobno ljudem. Iz tega nastane boj tekmecev. Vsak želi imeti svoje kraljestvo in svojo določeno osebo zase. Tako je med različnimi pasmami kot tudi med naslednjimi bližnjimi iste vrste.
 
Naslednji bližnji, živali na tej Zemlji, imajo tako kot duše snovni ovoj. Človek in žival se lahko na tej Zemlji prosto gibljeta le tako daleč, kolikor to dopušča po človeku stehnizirani svet. Omenjam vozila, avtoceste, cestne zapore in druge omejitve, nastale zaradi lastnine, kot ograje, zidovi in mnogo drugega. Te omejitve občutijo predvsem domače živali, npr. psi, katerim so zaradi tega nataknili ovratnice in verige.

Za različne ptice so prirejene kletke, da ne odletijo, kajti mnoge od teh živalskih vrst so bile pripeljane iz drugih dežel s posebno klimo in postavljene v drugo deželo z drugačno klimo, ki je ne bi mogle prenašati, če bi se prosto gibale kot npr. papige skobčevke, papagaji in druge eksotične živali. Poleg tega naj bi krasile stanovanje, ne glede na to, če je veliko ali majhno.

Če bi letale prosto, potem bi rejnik imel preveč umazanije in nereda. Ne vpraša se, če živalica prenaša topel in suh zrak v prostorih, v katerih se zadržuje človek. Človekovo geslo je: "Prilagodi se in me razveseljuj."
Za hrčke v njihovih hišicah se misli, da jim vrtenje v kolesu nadomešča njihovo znano pot - progo, ki jo želijo dnevno preteči. Če živali s tem morda izgubijo orientacijo, o tem se ne vpraša.

Zajci so zaprti v zajčnik, da bi razveseljevali ljudi. Za tako imenovani sveti praznik, kot. npr. božič ali veliko noč, ljube prijatelje zakoljejo in zaužijejo. Človekovo geslo se glasi: "Služi mi vse do okusa in zaužitja."

Srne so v gojitvenih območjih. Podobno se jim godi kot živalim v hlevih, gozdovih in na polju. Človeški moto je: "Kar je mogoče zaužiti, se zakolje."

Ribe so za okras v stanovanjih in vrtovih, da bi razveseljevale stanovalce. V vaših gostilnah in hotelih se ribe nahajajo v bazenih, v katerih si lahko gost izbere primerno ribo, ki jo nato ubijejo in mu jo pripravijo za zaužitje. Malo se jih zaveda, zakaj ribe vedno znova plavajo gor in dol ob robu bazena ali ob stekleni steni.

Ribe - npr. takšne, ki jim pravite zlate ribice ali postrvi - so z odbojem vode od roba bazena ali stekla akvarija prevarane. Mislijo, da se voda v majhnem ribniku ali akvariju, kjer žive, nadaljuje; priti bi morale v globlje vode, v katerih lahko najdejo hrano, ki jo potrebujejo za izgradnjo svojega telesa, ki dnevno rabi drugačne snovi - in ne to, kar jim nastavijo ljudje in kar imenujejo ribja hrana.
 
Po zakonu "enako privlačijo enako" človeka spodbujajo okušalni živci in čutni organi, da danes zaužije določene snovi kot hrano. Njegovi živci za okus in čutni organi se tedaj povežejo z rastlinami in vrtninami, ki jih danes potrebuje telo in danes sevajo podobne ritme kot posamezni človek.
 
Zato se glasi: Ne skrbi za jutri. Živi zavestno danes in ne skrbi za jutri, potem boš tudi danes voden v jutri in pravočasno boš občutil, kaj naj bi jutri mislil, govoril, delal in jedel.

S tem pa ni rečeno, da naj človek ne načrtuje svojih dni in tednov. Načrtovanje je vodenje. Kdor ne vpliva sam določujoče na načrt, temveč živi zavestno in se pusti voditi načrtovanju, bo delal to, kar je pomembno za danes. In kdor svoje polje obdeluje za jutri, bo tudi jutri vzel z njive rastline in zelenjavo, ki mu danes sevajo na podlagi njegovega sevanja.

Človek prenaša svojo lastno omejitev, svoje osebno mišljenje in hotenje na ves živalski svet.
 
Kdor se pregreši zoper življenjske oblike, prinese sebi enako trpljenje, ker se je pregrešil zoper življenje in s tem proti samemu sebi.

Večni zakon se glasi: Kdor spoštuje svoje bližnje, svoje soljudi, in kraljestva narave, ta živi z močmi narave, ker jih je zavestno dojel in sprejel.

(Objavljeni so odlomki iz knjige Ti, žival - ti, človek. Kdo je vreden več? Univerzalno življenje, 1996)

Več branja >>> Knjige o živalih