En poln vrč

En poln vrč

09.04.2010 | Avtor: dr. Jože Urbanija
"Neverjetno, kako lepo je lahko življenje."

Vrč pijačeSrečala sta se ob vrču, ki je bil do vrha poln osrečujoče pijače. In sta bila vesela in še bolj veselo sta pila. Pijače pa je bilo iz dneva v dan manj.

In ko je nekega večera eden od njiju nagnil vrč, je bil vrč prazen. In obtožujoče je pogledal sopivca ali sopivko. Čudil se je, zakaj le je vrč prazen, ko pa je vendar bilo tako lepo piti iz njega. Toda vrč je bil  nepreklicno suh, brez ene same kapljice …

In gledala sta se, vse bolj bolj grdo, kot da se pripravlja nevihta. V srcu sta drug drugega začela obtoževati. Najprej v srcu, potem na glas. In na koncu sta razbila vrč ter odšla vsak svojo pot, trpko in z razbitima srcema.

Zgodi pa se včasih, res zelo redko, ampak se zgodi, verjetno po čudežu, da dva najdeta prazen vrč. Zavržen vrč. Pogledata se in si rečeta: »Napolniva ga!« In čimbolj je poln, tembolj sta vesela. Ko pa je do vrha poln, rečeta: »Povabiva prijatelje, da se skupaj poveselimo!«

Prijatelji pridejo. In zgodi se še en čudež. Tudi oni prinesejo polne vrče.

Neverjetno, kako lepo je lahko življenje.

Kratka zgodbe iz knjige  Zgodbe Tomaža Slovenca / Jože Urbanija

> Priporočljivo branje  > Ljubiti in živeti / Jože Urbanija

 


Ključne besede: Jože Urbanija leposlovje kratka proza kratke zgodbe modrost modre misli ,duhovni učitelji duhovnost duhovna rast razmišljanja vrč prijateljstvo 



Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Oh, but what a beautiful and splendid teddy bear he used to be! On his chest was a special little heart that shone with a ruby red glow ...
Grenko sladka mikropoezija
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vsi ljudje so mi blizu, toda le izbrani vstopajo v moje srce.

Jože Urbanija