Natisnite    Pošljite prijatelju

Hermenevtika narave

Čudež življenja je degradiran na  tehnološko manipulacijo genskega inženirstva
 
Sodobna fizika je nedvomno tista znanost, ki postavlja najbolj temeljna vprašanja. Presenetljivo je, da danes mnogo fizikov uporablja jezik teologije, da bi svoje ideje laže predstavili javnosti. Nekateri poskušajo s fizikalnimi zakoni celo dokazati obstoj Boga, saj trdijo, da temeljni zakoni fizike dokazujejo, da je na delu božanski razum. To seveda povzroča salve zgražanja med pravovernimi znanstveniki.

Vprašanjem, kot so: iz česa je svet in kako deluje, se ob bok vse bolj postavlja vprašanje: zakaj sploh kaj obstaja? Fiziki se danes, prav tako kot mistiki, ukvarjajo vse bolj s "temnim" svetom, kjer prevladujejo spoštovanje, ponižnost in občudovanje naravnega reda stvari.

Po drugi strani pa tehnološke aplikacije znanstvenih dognanj vse bolj dokazujejo, da znanosti ni nič svetega. Reklo: Le norci hitijo tja, kjer si angeli ne drznejo stopiti, tako vsekakor ne velja za znanost.

Danes so najbolj spektakularne tehnološke manipulacije s tistim, kar je najbolj privatno in osebno - s samim človeškim telesom, saj živi človeški organi in zarodki krožijo kot kapital na trgih.

Prav tako je tudi čudež življenja degradiran na tehnološko manipulacijo genskega inženirstva.
 
V pošasti in nakaze degradirana živa bitja so postala celo predmet patentne pravice in trženja.

Tehnološke manipulacije  z življenjem niso vredne človekovega duha in njihova aplikacija nam veliko pove o naši izprijeni kulturi.

Zločinska tehnokracija, ki manipulira z življenjem, arogantno obravnava vse drugače misleče kot "emocionalne paranoike", ki nepooblaščeno vtikajo svoj nos med posvečence.

Ti odzivi so podoba bedne etike, po kateri so živa bitja le "stroji" za "proizvodnjo" mesa, mleka, jajc in moke. Zamislimo si, kako različno gledata na konja slikar ali genski inženir: človek-umetnik in človek-tehnolog smrti!

Ob vseh premišljevanjih glede okoljskih problemov, se mi iz ozadja venomer postavljata predvsem dve temeljni vprašanji:

1. Kje ljudje povzročajo trpljenje in škodo sebi?
2. Kje ljudje žive na račun interesov drugih ljudi in okolja prihodnjih rodov?

Mnogo okoljskih problemov je posledica stanja, v katerem kaka družbena skupina trpi zaradi posledic odločitev druge družbene skupine. Lep primer je uporaba pesticidov v kmetijstvu, kjer vse prebivalstvo trpi hude zdravstvene posledice zaradi zastrupljene hrane, uničene prsti in zastrupljene pitne vode.

Priznajmo si že, da ne varujemo ne okolja ne narave, ampak in predvsem sami sebe! Narava bo preživela, evolucija bo tekla naprej, vprašanje je le, ali bo preživel človek?

Obstoj človeške vrste je odvisen od temeljnega odnosa človeka do narave in življenja v njej. Naše predstave o naravi in naš pogled na svet, oboje nam pravzaprav kaže odnos do nas samih.

Ekosistem ima vse lastnosti kompleksnega in kaotičnega sistema, zato znanost popolnoma odpove, ko skuša razložiti delovanje ekosistema. Kadar koli znanost poskuša posredovati "od zunaj", in človekove enklave "okolje", se lahko pojavijo usodne posledice za človeka.

Sprijazniti se moramo z dejstvom, da nismo sposobni urejati ničesar, celo sami sebe ne! Kakšno ponižanje za krono stvarstva, ki se mora pogledati v ogledalo narave, se prebuditi iz "sanj razuma" in si temeljito izprašati vest!
Tudi znanstveno delo je "le" avtopoteza, kot so pisanje pesmi, komponiranje glasbe ali slikanje slike.

Če znanost dela s stvarnostjo, so vse metafore o stvarnosti neznanstvene. Ko znanstveniki raziskujejo, ne stoje na trdnih tleh. Pričenjajo vedno z lastnimi idejami, lastnimi metaforami, sami izbirajo standarde, ki bodo verificirali njihovo znanje, in sami izbirajo, kaj je ustrezno. Neverjetno, koliko stoletij je preživela trhla konstrukcija pozitivizma in v kakšno usodno samoprevaro je zapeljala človeštvo!

Pozitivistična znanost je torej zgodovinsko gledano že mrtva, s tem pa telesno dojemanje sveta, naše videnje stvarstva, vse bolj pridobiva središčni pomen človekovega pojmovanja sveta.
 

 (Odlomki  iz knjige: Nespametni bodo žejni)