Kresna noč - junij

18.06.2023 | Avtor: | Dušica Kunaver
Mesecu juniju je dala ime najvišja rimska boginja Junona, žena Jupitra, naše domače ime za mesec junij pa je rožnik, mesec cvetja.

V juniju žito že oblikuje klasje, kmalu bo zrelo za žetev. Sonce in zemlja se bližata višku svojih moči, toda toplota sonca se lahko prevesi v sušo in dež v točo, veter v nevihto, ki lahko uniči kmetovo delo in pobijejo rast, ki jo je v deželo priklical zeleni Jurij.

V usodnem času zorenja žita so zato naši davni predniki praznovali praznik sončnega božanstva. V njegovo čast še danes prižigamo kresove v kresni noči, saj o kresi se dan obesi. Ni pomembno, da se uradno poletje začne 21. junija, po ljudskem koledarju je najkrajša noč v letu med 23. in 24 junijem, ne glede na uradni koledar.

Naši poganski predniki so sebe vključevali v naravo in so zato s čarodejnimi dejanji poskušali vplivati na dogajanja v naravi. S svetlobo in toploto ognja so poskušali pomagati sončnemu božanstvu v zimskem času, ko je sonce izgublja moč in so zato dnevi vse bolj kratki in mrzli. V kresni noči pa so slavili moč sončnega božanstva.

Kresna noč s svojimi stoterimi čari bo vedno ostala najskrivnostnejša noč – v kresni noči je mogoče slišati govorico živali, v tej noči je tudi možno najti zaklad, priklicati hudiča ali pa zvedeti za svojo prihodnost.

Najpomembneje od vsega pa je, priklicati dobro letino na domača polja.

Belokranjske kresnice zato še danes niso prenehale s svojimi obhodi po poljih in še vedno ob kresu doni pesem – prošnja za dobro letino:

Tri tičice so morje obletele…
prva nosi zrno od pšenice…
druga nosi jagodo od grozdja…
tretja nosi zdravje in veselje …
da bi ga Bog daj, v naše selo dela!


Ključne besede: Dušica Kunaver  govorica živali  unij  kresna noč  etnologija  ljudsko izročilo  Junona  pogani  poganski predniki  sonce  sončno božanstvo  zemlja  kres  dobra letina  belokranjske kresnice  šege in navade  žetev 


Tweet