Lipa, središče slovenske vasi
12.07.2017 | Avtor:
Dušica Kunaver"Naša vas ne bi mogla preživeti tisoč let tako trde zgodovine, če ne bi dihala in živela kot celota. Od karantanskih časov, do danes nismo imeli svoje države. Tisoč let je bil naš kmet tlačan.
"
Najevska lipa
Nekega davnega dne je turški paša drvel s svojo četo proti Mežici in se odločil, da bo oropal Črno. V Mežici je zagledal grad grofa Štalekarja in upal, da bo našel v njem bogat plen. Napadel je grad. Mnogo Turkov je padlo v boju, a ko jim je končno le uspelo zavzeti grad, tam niso našli pričakovanega plena. Grof je zlato zakopal in tudi sam se je na nenavaden način rešil.
Srditi paša je zato nadaljeval pot proti Črni. S svojo četo je pridrvel do Najevnikovega križa na Lundranskem vrhu.
Od tam je lep razgled in Turki so zagledali kresove, ki so goreli po vseh okoliških vrhovih. Vedeli so, da je vsa dežela s temu kresovi opozorjena in da ljudje vedo za njihov prihod. Preštel je svoje ljudi in spoznal, da jih je premalo, da bi tvegal napad na Črno.
Sonce je pripekalo in omamilo Turke, da so posedli v travo in južinali. Na kraju, kjer so počivali, je paša ukazal zasaditi dvanajst lip. Pod njihove korenine je zakopal za celo svatbo zlatega in srebrnega jedilnega pribora ter srebrno sedlo konja, ki mu je bil poginil ob napadu na Štalekarjev grad. Zarotil se je, da bodo Turki po stotih letih spet obedovali na Lundranskem vrhu, takrat bodo sedeli v senci lip, ki jih je zasadil.
Črne paša ni napadel, vrnil se je s svojo četo na Turško.
Pet od tistih lip, ki jih je turški paša tistega davnega dne zasadil, stoji še danes na Najevnikovem hribu, srednja meri v obsegu več kot osem metrov in je votla. Votlina je tako obsežna, da je v njej prostora za mizo in šest stolov.
(Dušica Kunaver, povzeto po: Vinko Möderndorfer, Koroške pripovedke)
Lipa - Središče slovenske vasi
Naša vas ne bi mogla preživeti tisoč let tako trde zgodovine, če ne bi dihala in živela kot celota. Od karantanskih časov, do danes nismo imeli svoje države. Tisoč let je bil naš kmet tlačan.
Ples pod lipo, pravda pod lipo, pesem pod lipo … Pod lipami so brambovci načrtovali gradnjo protiturških taborov, pod lipo so si puntarji pripenjali zimzelen za klobuk.
Našo vas je skozi vso trdo zgodovino tlačanstva, turških vpadov, kmečkih puntov, vojn, bolezni in revščine, družila vaška lipa. Lipa je središče naše vasi. Le združena pod lipo je naša vas lahko preživela grenka stoletja tlačanstva. Pod lipo so naši dedje kot puntarji zatikali zimzelen za klobuk. Le združena v gradnji taborov in svarilnih grmad je lahko naša vas preživela.
Več o ljuskem izročilu si lahko preberete >>> v knjigah, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo
Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt
Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju
Ključne besede: Dušica Kunaver etnologija običaji prazniki pregovori šege pod lipo domačo slovensko ljudsko izročilo
• Slovensko ljudsko izročilo - dragocena dediščina
• O kruhu
• Pot v prihodnost - z bogastvom preteklosti
• Šege pod lipo domačo
• Šege in navade meseca aprila