Slovensko ljudsko izročilo - dragocena dediščina

Slovensko ljudsko izročilo - dragocena dediščina

26.12.2024 | Avtor: Dušica Kunaver
"Danes, ko smo tisoč let po karantanskih časih spet dobili samostojno državo, nimamo pravice pozabiti vse te dragocene stare dediščine! "

Slovensko ljudsko izročilo je tista vrednota, ki je ohranila naš narod slovenski,   kljub tisočletju tlačanstva tujemu gospodarju, kljub trem stoletjem turških vpadov, kljub trem stoletjem  kmečkih puntov, kljub vsem vojnam in vsemu hudemu, kar je naš narod preživel v  preteklih stoletjih.

Slovenska vas je previharila vsa ta trda  stoletja  in pri tem ohranila svoj prvobitni obraz. To ji je uspelo le tako, da se je  podrejala stoterim nepisanim zakonom, ki so urejali življenje  na tem našem kosu zemlje.  Vas je dihala skupaj. Ob žetvi so vsi vaščani želi na eni njivi, ob košnji  so vsi kosili na enem travniku. Svatba  je bila  veselje  za vso vas,  a pogreb žalost za vso vas. Pri vsem tem pa ima v naši deželi vsaka  vas svoj glas!

Danes, ko pripadamo evropski  družini narodov,  bi se morali  samozavestno zavedati  dragocenosti, ki jih  mi prinašamo v skupni evropski  prostor. Če bi Evropa želela videti Evropo, naj jo pride k nam pogledat! Tu pri nas so še žive korenine prastarih šeg, tistih, ki so pred tisočletji družile Evropo.  V davnih dneh, še preden so se evropski jeziki delili na slovanske, romanske in germanske jezike, je bila Evropa skupni jezikovni in kulturni prostor.  Iz tistih davnih dni smo v naši deželi ohranili   vrsto šeg v njihovi prastari podobi.

Na Gorenjskem, v Podkorenu,  še poznajo šego »pehtro babo jagat«. Pehtra baba je vendar starka Zima. Zimo pri nas preženejo  kurenti, ki se  vsako leto znova k nam prizibljejo  iz pradavnine. Pomladni praznik  praznujemo z zelenim Jurijem, s starim poganskim pomladnim božanstvom. Tudi kresovanje, praznik starega sončnega boga,  je pri nas še živa ljudska šega.

Poleg bogastva šeg naša ljudska dediščina hrani tudi tisoče pesmi in  pripovedi. V svojih pripovedih  naše  ljudstvo  odgovarja na vprašanja o nastanku naše dežele. 

Blejsko jezero so napolnile gorske vile. V Cerkniškem jezeru  je nekoč prebival dobri povodni mož, ki je želel  mladima zaljubljencema  pomagati do sreče.

Šmarno goro je zgradil velikan Hrust,  goro Špik je ukazal graditi velikan Ledenec. Kako veliki so bili ti velikani lahko danes vidimo, če se zazremo v obraz Ajdovske deklice  na Vršiču. 

Naša dežela je bila nekoč polna skrivnostnih bitij, ki so se vtikala v življenje naše vasi.  Če je predica v pohorskih vaseh pridno predla, so jo pohorske vile nagradile s klopko niti, ki  ni imela konca.   Rudarjem so gorski škrati kazali bogate žile rude. Pijancem je grozila divja jaga, skopuhe pa  je preganjalo skrivnostno bitje z imenom netek.

Naše ljudstvo je v svojih pripovedih  spremljalo tudi zgodovinska  dogajanja na naših tleh  in v pripovedih iskalo pravičnost.  Mnogi kruti graščaki in zlobne grajske gospe se še danes, zakleti v kače, plazijo po ruševinah svojih gradov in milo prosijo kakega pastirčka, da jih reši prekletstva. 



Tako se po smrti  pokorijo za svojo grabežljivost in krutost. Pravični kralj Matjaž pa ni umrl. On spi v gori Peci in brada se mu ovija okrog kamnite mize. Z njim  živi tudi upanje  in vera v zmago pravice.

Danes, ko smo tisoč let po karantanskih časih spet dobili samostojno državo, nimamo pravice pozabiti vse te dragocene stare  dediščine!

Več o ljuskem izročilu si lahko preberete >>> v knjigah, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo

(Članek je bil prvotno objavljen v ereviji Mavrični Mesečnik - predhodniku erevije Kresnik)


Ključne besede: Dušica Kunaver etnologija  običaji  prazniki  šege pod lipo domačo ljudsko izročilo slovenska vas  



Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
Grenko sladka mikropoezija
Poučna in prikupna slikanica o poletnem najdaljšem dnevu in najkrajši noči. S pomočjo zgodbice se otroci seznanijo s poletnim solsticijem in nekoliko čarobno kresno nočjo, ko svetijo kresničke in glasno prepevajo žabe v ribniku.
Priročnik za vizualiziranje
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Popolna sreča je mozaik, ki ga sestavljamo celo življenje.

Jože Urbanija