Minerali in barve

Minerali in barve

01.04.2011 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
"Zemeljsko ozračje je kar napolnjeno s svetlobo, se pravi z medsebojno se prekrivajočimi nihanji sevanja, in to v vseh smereh in z vseh posameznih točk. "

V zemeljski masi prevladuje sivkasto počrnela barva, za njo pa tudi rjava, medtem ko je v kristalih brezbarvna  svetloba. V zemlji nikoli ne moremo najti nezastrtih barv.

Frieling pravi: Sivina je grob vseh mineralnih barv. Tudi svet telesnih barv, ne samo svet spektralnega sevanja se ravna po zakonitostih, ki  nikakor niso prepuščene golim naključjem.

Spektralna analiza barvNajvečji odstotek svetlobe in barv, ki človeka obdajajo, ni sevalna svetloba, ki jo oddaja Sonce kot vir sevalne energije. Cel elektromagnetni spekter še zdaleč ne pride do zemeljske površine.  Tako npr. oddaljeno ultravijolično sevanje absorbira že atmosfera. Večina pa se razprši po nebu (obzorju) ali odseva s telesnih površin. Zemeljsko ozračje je kar napolnjeno s svetlobo, se pravi z  medsebojno se prekrivajočimi nihanji sevanja, in to v vseh smereh in z vseh posameznih točk. To večstransko prepleteno sevanje, ki ga ne oddaja vir energije neposredno in divergentno na vse strani, temveč prihaja z vseh strani kot razpršena svetloba koncentrično na organizem, je svetloba okolja v razliki od sevalne v neposrednem pomenu.

Tudi predmetne barve mineralov in kovin večinoma niso vezane na snovnost njihov nosilcev. Njihova barvnost se močno spreminja in menjava pod vplivom svetlobe, ki jih obseva.

Tako je že kristal kot prototip mineralov sam na sebi brezbarven in ga svetloba le osvetljuje. Ob čistem diamantu imamo sicer tudi modrikaste, rumenkaste ali zelenkaste; barva je samo dodatek, tako rekoč tujek. Kemično je diamant seveda čisti ogljik, ki ga prasile Zemlje kristalizirajo. Tudi antracit in grafit sta čisti ogljik.

Fluorit Ta torej sploh nima nobene barve, pač pa jo le prevzame: enkrat najčistejšo svetlobo, drugič globoko črnino. Pri čistih kristalih imajo torej barve le drugotni pomen. Le kjer se atomi in molekule ne urejajo v strogo enotni sestav npr. v veliko molekularni ilovici, nastopajo prave pigmentne barve.

Tudi kremen je sam na sebi brezbarven kakor voda in prozoren kakor steklo. Prikazuje pa se tudi bel (mlečni kremen), če imamo sestavo kristalne mreže; drobna kristalna zrnca s številnimi vmesnimi prostori imajo namreč isti učinek kakor pri belem snegu ali šumeči vodi: zaradi popolne in vsestranske odsevnosti svetlobe nastopi vtis bele barve.

Barve mineralov so vsaj zelo nesamostojne, če že niso docela odvisne od vsakokratne osvetljave.

AmetistTako se škrlatno vijolični ametist spremeni spremeni v komplementarno rumeno (citrin), kakor hitro ga močno segrejemo. Jaspis je npr. zmožen prevzeti domala vse barve. Tudi železo ima včasih rdečkasto barvo. Zlato je v tankih lističih modro zelenkasto in  v še tanjših rubinsko rdeče; srebro je lahko belo ali črno, žveplo glede na različno temperaturo ali stanje rumeno, oranžno in tudi rjavkasto črno, njegov plamen pa je modro vijoličen.

Posebno pa nosi krom (gr. barva) upravičeno to ime: v različnih spojinah ima tudi različno barvo, tako da obsega že kar celotni barvni krog. Frieling ga imenuje "kameleon med minerali".

Sicer pa srečujemo kar zakonita zaporedja barv v skupinah posameznih elementov po stopnjevani atomski teži. Tako npr. kisikova skupina prikazuje naslednje barve: kisik je svetlomoder (tekoč) ali bel (v plinskem stanju), žveplo je rumeno, selen je rdeč in telur je črn ali pa srebrno kovinske barve.

(povzetek barvne analize po Antonu Trstenjaku - iz knjige: Psihologija barv. Ljubljana : Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, 1996.)
 

Sorodni članki:
Barva in materija
Barve in svetloba

Ključne besede:  



Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
Včasih se tudi v gozd prikrade deževen dan. Nekaterim gozdnim prebivalcem je dež bolj všeč, drugim nekoliko manj.
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Visoko v gorah je desetletni pastirček Tonček pasel svoje ovčice. Vsako jutro je zgodaj vstal in jih preštel.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Živimo v mavrici kaosa.

Paul Cezanne