Natisnite    Pošljite prijatelju

Ogrožena hrana 1. del

Starejše generacije se spominjajo: »Spomnim se, kako sem veliko bolj užival življenje, ko so jagode imele okus po jagodah. Dobil sem jih lahko le ob določenem letnem času, in vredno je bilo čakati.« Ali je paradižnik še vedno paradižnik in fižol še vedno fižol? Zakaj dobre stare sorte sadja, zelenjave, žitaric izginjajo?

Kmetijska panoga je v zadnjih letih pričela z »genskimi« spremembami  pri vzgoji poljščin kot tudi živine. Tako kot obstaja več pasem psov, tako obstaja več različnih oblik poljščin določene vrste. Kar se je dejansko zgodilo, je to, da so se v kmetijski panogi, z namenom, da bi hitreje vzgojili boljše, večje poljščine, osredotočili le na nekaj, izmed mnogih, primerkov poljščin ali sort sadja.

Žito, ki se danes uporablja pri peki kruha, namreč ni isto, kot tisto, s katerim so pekli pred dvajsetimi leti.

Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bilo pred letom 1900, v poljedelstvu, kmetijstvu in sadjarstvu, kar 75 % več raznolikosti med sortami rastlin, živali, sadja. Danes je mnogo teh poljščin in sort sadja že izumrlo.  Glede na rezultate zgodovinskih raziskav, je v ZDA do danes izginilo kar 86 % različnih sort jabolk.

Mnogo vrst poljščin ali sort sadja je izrecno lokalnih. Drugje na svetu verjetno ne bi uspevale. In ko se kmet odloči, da bo prešel na bolj konvencionalne sorte, ta lokalna vrsta poljščine ali sadja izumre.

Če ne bomo sadili, bodo rastline izumrle. Zato je vsako seme, ki ga posadimo v zemljo, zelo pomembno za prihodnost našega planeta in prihodnje generacije.

Kljub temu, da človek nepremišljeno, a načrtno, deluje v smeri iztrebljanja mnogo vrst hrane, ima naš svet še vedno pripravljene skrite zaloge na milijone različnih semen in sadik iz celega sveta, ki bodo v primeru svetovne katastrofe vzklile v novo življenje.

Se nadaljuje…

Povzeto po BBC

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju