Natisnite    Pošljite prijatelju

Prazgodovina - Devonijsko izumrtje

Ko se je končala ordovicijska ledena doba, so morja ponovno narasla. Silurska doba, ki je sledila ordoviciju, je bila torej doba razširjenih morij. Prvič so se pojavile ribe kostnice. Na zemlji se je uravnovesil rastlinski svet, ki se je razširil ob rekah in jezerih. Pojavili so se prvi močvirnati habitati. Siluriju je sledil devonij, znan kot doba rib.

Morske gladine so bile visoke, podnebje pa je bilo toplo. Devoniju je ponovno sledilo masovno izumrtje.  Devonijsko izumrtje se je dogajalo pred približno 359 milijoni let. Trajalo je med 500.000 in 25 milijoni let.

Med znanstveniki je še mnogo nejasnosti glede časovnega razpona izumrtja.

V poznem devoniju so zemljo naseljevale rastline in insekti. V oceanih so se bohotili koralni grebeni. To izumrtje je predvidoma prizadelo izključno življenje v morju.  Vzroki za devonijsko izumrtje naj bi bili različni. Eden izmed verjetnih razlogov za izumrtje naj bi bil asteroid.

Ta razlog sicer še ni bil potrjen ali ovržen. Drugi verjeni razlog za devonijsko izumrtje naj bi bila drevesa. Devonij je bil pomembna doba za evolucijo rastlin.

Močno so se razširili prazgodovinski gozdovi, z drevesi, ki so segala tudi 30 m v višino. Ta drevesa so imela globoke koreninske sisteme, ki so lomili plasti kamenin in ustvarjali plasti zemlje.

Zemlja je povzročala preperevanje in kemijsko razgradnjo kamenin. Ta proces razgradnje kamenin je iz kamenin izpuščal ione, ki so hrana za rastline in alge.

Nenaden, velik vnos tega hranila v reke, je povzročil razširjenje alg, ki so ribam, živečim v morju, odvzele kisik. Pomanjkanje kisika je eden izmed najbolj verjetnih razlogov za izumrtje vodnega življenja po koncu devonija.

Priporočljivo - priročnik za risanje >>> Učimo se risati dinozavre