Sarma

09.07.2011 | Avtor: Tomaž Petauer
Sarma je ena mojih najljubših jedi. Kadar jo skuham, jo jem ves dan, četudi nič drugega. Ta sarmina »dieta« očitno ne obremenjuje mojega sicer občutljivega želodca, ampak deluje nanj blagodejno.

Ni je treba vsakič znova pogrevati, ker je okusna tudi hladna. Tudi ne kompliciram tako kot tisti, ki spirajo zeljne liste, da sarma ni prekisla, jim potolčejo ali obrežejo rebra in jih spenjajo z zobotrebcem.

Preizkusil sem že različne ovoje, ampak listi kisane zeljne glave so najboljši. Namesto mesa prepražim na oljčnem olju sojine kosmiče ali sesekljani sejtan. Namesto običajnega riža pa uporabljam namočeno ajdovo kašo. Lahko pa se za nadev uporabi kar zmlete sojine špagete in tedaj je ta enak kot masa za polpete, ki sem jih opisal v prejšnjem članku, s to razliko, da je brez kvasa, ne sme pa manjkati majarona.

Nadev torej stresem na liste, jih zapognem in kuham v redki paradižnikovi omaki oziroma juhi, ki ji za pikantnejši okus dodam malo ostre paprike. Zadošča 15 minut kuhanja. Kljub temu ne morem dočakati, zato si že prej privoščim nekaj žlic nadeva in dva ali tri liste. Ti so plemenitejšega okusa od rezanega zelja, zato jih je skoraj škoda kuhati namesto uporabiti za solato.

Končno so na krožniku, različnih velikosti; najljubše so mi tako majhne sarmice, ki jih ni treba rezati, ampak jih kar z žlico nesem v usta. Če mi v posodi ostane tekočine, jo dam v hladilnik ali v hladnem času na balkon, pa imam za naslednji dan paradižnikovo juho. Obstaja pa tudi možnost, da sarmo shranim še za naslednji dan, ko jo v široki termovki za hrano vzamem na izlet, kjer bo verjetno teknila še bolj kot doma.

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

Ključne besede: Tomaž Petauer  polpete  prehrana  vegetarijanska kuhinja  vegetarijanstvo  zdrava prehrana 


Tweet