Natisnite    Pošljite prijatelju

Šege in običaji v zimskem času - Koledovanje, silvestrovo, sv. trije kralji

Koledovanje –   v vsem božičnem času 

Koledovanje izvira iz rimskih časov, od tod tudi ime. Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno imenitne so bile kalende ob začetku leta. Tega dne so rimski meščani  v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali.

V božičnem času, ki traja od. 24 decembra do 6. januarja,  so po naših vaseh hodili božični koledniki, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki.  Koledniki so bili  vaški fantje, godci, ki so hodili  od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice.
S svojimi obhodi  so združevali vas v skupnem prazniku. Po končanih obhodih pa so nabrane darove skupaj pojedli in skupaj popili in prijateljsko skupaj stopili v novo leto. 

Pesmi kolednice

Besedila pesmi kolednic so bila skoraj v vsaki vasi drugačna, vendar vse kolednice so imele  enako vsebino. Prvi del  pesmi je bil pozdrav hiši (Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji),   v drugem delu pesmi so koledniki prinašali v hišo srečo, zdravje in dobro letino. (Bodi zdrava vam družina in živina …), v tretjem delu pesmi so prosili darov s praznične mize (v Savinjski dolini: Gospodinja in gospodar, kaj nam boste dali v dar? Poglejte, kaj naš bogi Tonč,  za nami nosi  prazen ronč.)

Če koledniki niso dobili darov, so razočarano zapeli, na primer:
Naj pokrepa vam živina,
Vaše krave, vaši voli,
Vaše kure, vsa teleta .

Darežljivi hiši pa so se zahvalili s pesmijo:
Da bi igrali okoli hiše
konjički, oslički, prašički
vsi v enem kotički.

Štefanovo  (26.dec-9), Šentjanževo (27.dec.), Tepežni dan  (28.dec.)

Pametva pametva,
ta dan si nažgan.
Daj mi kaj, daj mi kaj,
ča si kristjan.
Košček potice
krajcar al dva
Oče v nebesih
naj žegen ti da.

Silvestrov večer

Novoletni koledniki
Bog daj srečo, hišni oče,
hišni oče, hišna mati,
Bog daj srečo, hčerka mlada,
hčerka mlada, pridni sin.

Prosimo za majhen ofer,
majhen ofer, božji dar.
Da vas ognja, suše, toče
in bolezni Bog obvar

Da bi dobro leto imeli
in ob letu bi veseli
dali vprodaj tolk pšenice,
da žvenklale bi petice.

Novoletno jutro
 
Kmet ni pozabil na  novoletno jutro otresti  zasneženega sadnega drevja  - da bi v prihodnjem letu dobro obrodilo!
Predvsem pa novoletna voda prinaša zdravje. Cela družina se je nekdaj umila v novi vodi , ki jo je dekle prineslo od studence.  To je bilo zagotovilo, da bodo vsi člani družine vse leto  sveži in zdravi, in jih bo spremljala sreča in blaginja.

Sveti trije kralji 

Po nekaterih krajih so trikraljevski koledniki  povedali tudi, od kod prihajajo:
Gašper je iz krajev  - kjer sonce gor gre. Boltežar prihaja od tam – kjer sonce na poldan stoji. Miha  pa je  doma  tam – kjer  sonce dol gre.

S praznikom svetih Treh kraljev  je  konec skrivnostnih dni na prelomu med starim in novim letom in  začne se spet resničnost vsakdanjega dela.  Konec je strahu pred temo in mrazom, saj je vsak  dan daljši od prejšnjega in  vsak dan je več svetlobe in več toplote.

Konec božičnega časa

Nebo se je zaprlo, ni več možnosti, da bi človek s čarodejnimi dejanji odvračal zlo in klical dobro, kot je to mogel v času,  ko je bilo nebo odprto.
Po končanem božičnem času so tudi pod nebom prenehali krožiti tako  dobri angeli kot tudi hudobne divje jage.
Kmečka gospodinja je prenehala odpirati skrinje v kašči, kot je to delala v božičnem času, da je v skrinjo priklicala  božji blagoslov. Po končanem prazničnem času, je sedla k skrinji z žitom in ga prebirala – le  najboljše zrno je izbrala za seme. Treba je bilo varčevati z dragocenim zrnjem. Tudi  njen mož je ob setvi  dobro vedel, kakšno njivo seje, kako je rodovitna, saj njive ni meril po njeni velikosti, ampak za koliko mernikov pšenice je velika.

Tudi dekle, ki si je želelo ženina,  je   prenehalo z novoletnim vedeževanji o ženinu, ampak je spet sedla  k kolovratu in v dolgih zimskih nočeh skupaj z vrstnicami pridno predla, saj  –
le tisto dekle kaj velja,
ki obleko vso domačo ima..
Fantje, ki so na take dekliške  večere ob preji hodili svetit, so zelo dobro vedeli, katero dekle je dobra predica – to je pomenilo, da bo nekega dne dobra gospodinja! Vsak večer, po končani preji, si je dekle  tiho želela, da bi ji  on, prav on, po končanem delu pomagal nesti domov  kolovrat. Mnogo je s tem povedal, čeprav ni ničesar rekel.

Vsako leto znova nezadržno v deželo prihaja pomlad, tista pomlad, ki jo je priklicalo mlado žito na božični mizi, zimzeleni okras  v bohkovem kotu  in  smrečica ob vaškem potoku.
(Dušica Kunaver)

Zdravi,  veseli, kot ptičice v gori,
kot ribice v vodi,
močni kot medvedi v hosti.

Da bi bili zdravi, veseli,
da bi dosegli sivo brado
in mošnjo težko.
(Bela krajina)

Ptičica lipo poje
Nove leto zove.
Da bi rodilo žitno polje
in vinske trte.
Belakrajiona)

Da bi bili zdravi,  veseli
dolgo živeli,
da bi dosegli sivo brado
in leto mlado!

Veselje vam darujemo,
veselje vam pošiljamo
na sveto leto mlado (Prekmurje)

Navada je stara, novo leto voščit,
in tudi mi zdaj, to hočmo storit.
Da bi dolgo živeli, vsi zdravi.  veseli,
da bi vsako nesrečo prenesli skoz srečo.
(Gorenjska)

Bo dekletu voda, tista voda, ki   ji je  ob novem letu darovalo jabolko in kos kruha s prinesla ženina? Hitro se bliža predpustni čas.

(Članek je bil prvotno objavljen v ereviji Mavrični Mesečnik, ki je bil predhodni eportal erevije Kresnik)

• Priporočljivo branje >>> Knjige s področja etnologije

• Več branja >>> Spletna knjigarna Doria