Natisnite    Pošljite prijatelju

Velika pliskavka ali dobri delfin

V Jadranskem morju je živelo najmanj 10 vrst kitov, od tega 2 vrsti delfinov, navadna pliskavka in velika pliskavka ali dobri delfin imenovana. Navadna pliskavka, Delphinus delphinus, Linaeus, 1758 je žal v Jadranskem morju praktično izumrla ( v Sredozemskem morju je na IUCN rdečem seznamu kritično ogroženih vrst), edina redno še prisotna vrsta je velika pliskavka ali dobri delfin imenovana, Tursiops truncatus, Montagu, 1821. Latinsko ime je izpeljano iz latinske in grške besede za delfina in obraz, pomeni torej »delfin z obrazom«.

Čeprav  ima status pogoste vrste, se nahaja na IUCN rdečem seznamu ogroženih vrst z oznako DD ver 2.3 (1994) , kar pomeni »data deficient« (premalo podatkov). Pri nas je zaščitena vrsta z zakonom; recimo poskus plavanja z delfinom se smatra kot kaznivo vznemirjanje in ogrožanje teh morskih sesalcev. Tudi se jim ni dovoljeno približati s čolnom na več kot 60 m.

Velika pliskavka je največji kljunati delfin, saj lahko zraste do 4m  dolžine in več kot pol tone (max. 650 kg) telesne teže. V našem morju so dolge okoli 3 m, največ 3,17 m in težke med 150 – 200 kg.

Po hrbtu so sive do črne, lahko tudi temnovijolične, po trebuhu pa bele; na hrbtu imajo visoko srpasto plavut in par koničastih prsnih plavuti. Obstajajo številne barvne različice(polimorfizem), verjetno živita v severnem Atlantiku 2 različni vrsti, saj so ugotovili signifikantno genetsko razliko (Hoelzel et al. 1998). V svetu živita 2 osnovni skupini te vrste : priobalne pliskavke, ki živijo ob obali do 30 m globine in oceanska oblika, ki živi na odprtem morju.



Spodnja čeljust je daljša od zgornje, a kljun je kratek in zaobljen, na obrazu imajo večno smehljajoči se »delfinji« izraz. V čeljustih imajo zobe (18 – 26 parov v vsaki čeljusti), saj spadajo v podred zobatih kitov ,Odotoceti. Zaradi oblike glave jim v angleščini pravijo »the bottlenose dolphin« = »stekleničasto – nosi – delfin«.

Živijo po celem svetu (razen polarnih območij), v različnih populacijah ob morskih obalah ob ustju rek, kjer iščejo hrano, ribe, rake in mehkužce (najraje hobotnice in sipe). Vsakih nekaj minut morajo na površino po zrak, pod vodo zdržijo največ 7 minut. Značilno za to vrsto je, da hitro plavajo in zelo rade skačejo v zrak in bučno padajo nazaj v morje. Skočijo do 6 m, zelo radi skačejo v naravi, če imajo dovolj hrane in jim posledično čas dopušča zabavo. Zaradi tega je ta vrsta delfina najpogostejša v delfinarijih po svetu, kjer zabavajo turiste. Tudi znana TV zvezda Flipper je ta vrsta.

Velika pliskavka se pari pomladi do poletja, samci so večji in se v tem času borijo med seboj za hierarhično prevlado v jati. Samec plava skupaj z  izbrano samica kar precej časa. Samo parjenje je lahko precej burno, se lahko zaletava z glavami med seboj, ali se vrtita s trebuhi drug proti drugemu.

Spolni odnosi služijo kot pomemben vidik vzpostavljanja prijateljske trajne vezi; so ena redkih vrst, ki imajo pogoste spolne odnose tudi zaradi tega, ne samo zaradi reprodukcije.

Brejost traja do 12 mesecev, poleti torej skoti  1 mladiča, ki sesa 16 mesecev, po 18 mesecih je samostojen in spolno dozori pri 5 –12 letih (samica) ali 9 – 13 letih (samec). Dočakajo v normalnih razmerah povprečno do 30 let. Vzgojo mladičkov opravljajo samice, ki se družijo v večjih skupinah, samci pa plavajo in lovijo v posebnih manjših jatah. Samica zanosi zato na vsaka 2 – 3 leta.



Dnevno jate lahko preplavajo do 150 km. Dnevno morajo pojesti 6 – 7 kg hrane, zato v morjih z malo rib in morskih sadežev (pri nas ) porabijo večino časa za iskanje hrane. Imajo večje možgane od človeških in kažejo precejšnjo mero inteligence. Med seboj imajo precej kompleksno socialno obnašanje, sporazumevajo se na različne načine, od oglašanja (»cviljenja«) do ekolokacije . Zvok igra pri njih vlogo pri iskanju hrane, za ustvarjanje akustičnega zemljevida okolja in za medsebojno sporazumevanje. Glede tega je ta vrsta med najbolj raziskanimi izmed vseh zobatih kitov.

Še posebej v Mediteranu in v Črnem morju  je pliskavko v preteklosti ogrožal lov nanjo, danes pa še vedno konflikti z lokalnimi ribiči, saj jim rade hodijo »krasti« ribe v mreže, (pri čemer se pogosto zapletejo v mrežo in se zadušijo, podobno kot morske želve karete) in vedno večje kemično onesnaževanje morij, še posebej ob izlivu rek v morje. Za oceanske pliskavke pa je trenutno v svetu najbolj nevaren ribolov na tune, saj tako zajamejo in uničijo pogosto cele jate. Ribiči nikjer ne priznavajo, da so ribe tudi naravna hrana delfinov in jih pogosto namenoma na skrivaj pobijajo, čeprav upajmo vedno redkeje.

V Jadranskem morju in tudi v našem koščku morja je žal rib za ribiče in delfine vedno manj in nujno bi bilo v tej smeri tudi ukrepati. Največja grožnja dobrim delfinom in sorodnim vrstam kitov je torej pretiran in neusklajen ribolov, ki poleg ogroženih vrst ogroža že tako samega sebe.

Pred kratkim je bil v naših medijih objavljen intervju z dr. Giuseppe Notarbartol-om, ki je predsednik znanstvenega komiteja bonske konvencije sporazuma ACCOBAMS (Agreement on the Conservation of Cetaceans in the Black Sea, Mediterranean Sea and contiguous Atlantic Area). To področje ga povezuje s slovenskimi raziskovalci, ki se ukvarjajo z Jadranskim projektom in so uradno pooblaščeni za izvajanje varovanja morskih sesalcev v Sloveniji.

Ta projekt, ki ga podpira tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, deluje v povezavi z drugimi mednarodnimi projekti in s podporo Združenih narodov. Izjavil je : »Na Hrvaškem okrog Lošinja je populacija delfinov, ki so jih zelo podrobno preučevali in ugotovili, da večino časa iščejo ribe.

V drugih morjih, recimo v Mehiškem zalivu, kjer so jih prav tako preučevali, so ugotovili, da porabijo veliko več časa za druženje, potovanja, igre in podobne stvari … Njihovo število se v severnem Jadranu naglo zmanjšuje …« !

Raziskovanje velike pliskavice v Kvarnerju se je začelo leta 1987, zato veljajo za eno najbolj raziskanih vrst v Sredozemlju. Projekt »Jadranski dupin« vodi organizacija Plavi svijet – Inštitut za raziskovanje in zaščito morja, www.plavi-svijet.org . Iz tega projekta je leta 2001 izšla tudi slovenska neprofitna vladna organizacija »Morigenos« , ki jo vodi Tilen Genov. Lani marca so na Švedskem prvič predstavili poster s fotoidentifikacijo velikih pliskavk v Sloveniji.

Poleg rednega in sistematičnega opazovanja delfinov v Tržaškem zalivu izvajajo tudi dokaj odmevne akcije ozaveščanja Slovencev glede zaščite kitov in delfinov v Sredozemskem morju, pa tudi mednarodne tabore ipd.. Društvo ima prostore v Luciji. Kot zanimivost, pliskavke opazujejo na podlagi njihovih za vsak posamezen osebek različnih hrbtnih plavuti.

Izvajajo tudi simbolično akcijo »Posvoji delfina«, kjer lahko postanete lastnik enega od identificiranih slovenskih dobrih delfinov,  na TR društva Morigenos morate le nakazati 27 EUR in izpolniti vprašalnik. Informacije najdete na spletnem naslovu http://www.morigenos.org/index.php?path=Posvojitev_delfina.

• Več branja >>> Knjige o živalih

(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)