Življenje delfinov

10.08.2017 | Avtor: Ana Hace
Povezanost med delfini in ljudmi je prisotna že od nastanka prvih civilizacij. Delfini so postali del kulture prvih naseljencev ob morju, saj se pojavljajo v različnih legendah, slikah, simbolih in drugih umetninah. Beseda delfin izvira iz stare grščine (delphís; delfin), slednja pa iz besede δελφ?ς (delphys; maternica). Stari Grki so tako delfine poimenovali kot "ribe z maternico". Beseda je bila kasneje prenesena v latinščino (delphinus), od tod naprej pa v druge jezike. Zaradi tega je poimenovanje v svetovnih jezikih precej podobno.

Poleg tega, da so delfini sesalci in imajo daljne prednike na kopnem nas povezuje še nekaj drugih lastnosti. Bivanje v skupnosti je temelj delfinjega življenja. Tako imenovani delfini »samotarji« so namreč redkost. Jata tem živalim omogoča učinkovitejši lov (če je le hrane dovolj) ter predvsem varnost. Za uspešnost vsake »skupnosti« je potrebno usklajeno delovanje in medsebojna povezanost. Delfini so zelo družabne živali med katerimi nastajajo prijateljstva ali dolga zavezništva.

Med delfini, ki jih v slovenskih vodah proučuje društvo Morigenos, smo prijateljstvo opazili npr. med delfini Deinon, Morigenos, Daphne in Amanita, saj jih pogosto videvamo skupaj. Pomemben del njihovega življenja je igra, ki se je udeležujejo tudi odrasle živali. Pogosto jih lahko opazimo pri skokih in drugih norčijah, kar prav tako utrjuje vezi med njimi. Skoki imajo sicer tudi druge funkcije. Delfini z njimi prikazujejo svojo moč in okretnost, komunicirajo z drugimi delfini na daljše razdalje, lahko so del lova, visoki skoki lahko služijo za razgledovanje naokoli, pogosto so del hitrega plavanja, včasih celo del pretepa. Da, tudi delfini se pretepajo.

Spopadi so lahko precej siloviti. Delfini se ob tem zaletavajo z glavami, skačejo drug po drugem, se grizejo in udarjajo z repi. Pogosto se stepejo samci za samice ali položaj v skupini, opaženi pa so bili tudi pretepi med različnimi vrstami delfinov. Večini bolj poznana je njihova nežnejša plat. Telesni stik ima pri delfinih izredno pomembno vlogo. Med plavanjem se pogosto drgnejo in dotikajo s telesi, plavutmi ali gobci. Dotiki so ključnega pomena za vzpostavljanje medsebojnih vezi, graditev novih prijateljstev ter utrjevanje starih. Kot krepitev medsebojnih vezi služi med drugim tudi spolnost, saj le-ta ni nujno povezana z razmnoževanjem, temveč pogosto služi tudi kot užitek. Spolno zrelost dosežejo pri 7-12 letih, samice nekoliko prej od samcev.

Zelo trdne vezi se vzpostavijo med materjo in mladičem, ki je v prvih nekaj letih od nje povsem odvisen. Samice po letu brejosti skotijo enega mladiča. S plavanjem mati ustvarja povleči tok, ki mladičku pomaga pri plavanju, zato mladički plavajo tesno ob materinem boku. V prvih mesecih se učijo plavati, sporazumevati, loviti hrano in paziti na nevarnosti. Večino znanja pridobijo z učenjem in ne z nagonom. Delfini se učijo iz izkušenj ter svoje znanje nato prenašajo na druge delfine. Skrb za mladiče ni lahka naloga, saj so izpostavljeni mnogim nevarnostim, so neizkušeni ter so bolj občutljivi za različne bolezni. Umrljivost je do starosti dveh let zelo velika. Pri skrbi za mladiče pomagajo varuške. Medtem, ko mati lovi hrano ali prisostvuje pri kakšnih drugih dejavnostih, je mladiček pri varuški. Varuške so pogosto samice, ki so v sorodu z materjo.

Mladiči z materjo ostanejo najmanj 3 do 4 leta, lahko pa tudi 5 do 6 let. Skoraj vsako leto opazimo mladiče tudi med našimi delfini v slovenskem morju, kar je nadvse razveseljivo, saj je to znak zdrave populacije. Po osamosvojitvi se delfin pridruži skupinam drugih delfinov, ki so približno enake starosti. Med njimi se nato spletajo trdna prijateljstva, kot smo omenili že prej. Skupine delfinov se sicer pogosto mešajo in navadno ni neke trajne skupine (z izjemo ork in nekaterih drugih vrst, ki preživijo vse življenje v družinski jati). Manjše skupine se lahko združijo v večje in obratno. Delfini v naravi dosežejo starost od 30-40 let, če le imajo dovolj zdravo okolje.

Vsi, ki bi radi pobliže spoznali življenje delfinov in proučevanje le-teh pri nas, se lahko udeležite Poletnih raziskovalnih taborov z delfini, ki jih organizira društvo Morigenos. Več o tem na http://www.morigenos.org


Več branja >>> Knjige o živalih

(Članek je bil prvotno objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)





Ključne besede: Ana Hace delfini morski sesalci morja oceani življenje v morju Morigenos opazovanje morja plavanje jate 


Tweet