Vzpenjavke, 1. del

18.03.2013 | Avtor: Matevž Likar
Poleg grmovnic in dreves lahko za večjo razgibanost na vrtu poskrbijo tudi vzpenjavke, ki preraščajo obeliske in pergole. Vzpenjavke se vzpenjajo s pomočjo zračnih korenin, s katerimi se pripenjajo na podlago (npr. bršljan), vitic kot npr. vinika ali drugih pripomočkov kot so oprijemljivi peclji pri srobotu. Ovijalke pa se na oporo pritrjajo z ovijanjem stebla v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri, kar je odvisno od vrste rastline. Tako npr. kovačnik ovija svoje steblo v smeri urinega kazalca, medtem ko glicinija ovija svoje steblo v nasprotni smeri.


Bršljan (Hedera)

Pri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana, ki tvori gosto zimzeleno blazino listov. Bršljan ima najraje bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla, vendar bo uspeval na skoraj vsakem rastišču. Po sajenju mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Že vzpostavljene rastline enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan lahko po potrebi večkrat letno obrežemo, da omejimo njegovo razrast.

Srobot (Clematis)

Rod Clematis združuje preko 300 vrst srobotov in na stotine hibridov, ki zacvetijo z zvonastimi, zvezdastimi ali vazastimi cvetovi. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.

Sroboti najbolje uspevajo na sončnem rastišču s 5-6 ur sonca. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Za posaditev nove rastline, izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo širša in globja od koreninske grude rastline. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno okrog rastline zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zasenči korenine in spodnji del stebla.

Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim mineralnim gnojilom ter jim dodamo kompost in zastirko.

Kovačnik (Lonicera)

Kovačnik je rastlina, ki ne zahteva skoraj nobene oskrbe. Najraje ima sončno ali polsenčno rastišče, na katerem ima dovolj podpore za ovijanje. Številne vrste in kultivarji s svojimi eksotičnimi cvetovi odišavijo vaš vrt. Po cvetenju poganjke, ki so nosili cvetove skrajšamo za tretjino, da omejimo razrast in ohranimo obliko rastline.

Vzpenjava dresen (Polygonum aubertii)

Vzpenjava dresen je hitro rastoča listopadna vzpenjavka, ki lahko v eni sami sezoni zraste 3-5 m v višino. Mladi listi imajo bronast odtenek, kasneje pa se obarvajo svetlo zeleno. Poleti se na vejicah odprejo dišeči beli cvetovi. Rastlina ni zahtevna glede osončenosti rastišča in kvalitete tal, vendar najlepše uspeva na tleh z dovolj organske snovi. Občasno jo lahko močno porežemo, s čimer spodbudimo cvetenje.

Vinika (Parthenocissus)

Vinika je zelo hitro rastoča listopadna vzpenjavka, ki hitro prekrije zidove ali druge opore, ki so ji na voljo. Rastlina lahko zraste do 15 metrov visoko in je bolj primerna za prekrivanje hiš kot pa obeliskov, zaradi česar ji morate zagotoviti dovolj prostora. Goste blazine listja, ki jih tvori vinika so idealne za prekrivanje pergol, saj dajejo zelo gosto senco. Zeleni dlanasto deljeni listi se konec jeseni obarvajo živo rožnato rdeče, zaradi česar rastlina kar žari v jesenskem soncu. Vinika je zelo nezahtevna in ne potrebuje nobene nege. Če bi se rastlina preveč razbohotila jo lahko mirno obrežete, saj ni občutljiva na obrezovanje.


Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju



Ključne besede: Matevž Likar cvetje rastline vrt vzpenjavke bršljan hedera srobot clematis kovačnik lonicera vzpenjava dresen vinika ovijalke 


Tweet