Zunaj sneži

Zunaj sneži

26.01.2017 | Avtor: Srečko Kosovel


Saj ne bom tožil — prijeten,

prijeten je oster hlad,

ko zunaj sneži, in drug

moj edini je glad.


Ko padajo svetle snežinke

na tihi moj hram —

to drevje, zidovi stolpovi,

edino so, kar imam ─


Tako mi snežijo pravljice drobne

v samotne oči.

Ko volna snežena zadosti bo topla,

mi duša zaspi.

Ključne besede: Srečko Kosovel poezija pesmi poet sneži zima sneg 



Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Računalniški priročnik
Grenko sladka mikropoezija
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ne moreš vedno čepeti v kotu in čakati, da drugi pridejo k tebi. Včasih moraš iti ti do njih.

A. A. Milne