Zunaj sneži

26.01.2017 | Avtor: Srečko Kosovel

Saj ne bom tožil — prijeten,

prijeten je oster hlad,

ko zunaj sneži, in drug

moj edini je glad.

Ko padajo svetle snežinke

na tihi moj hram —

to drevje, zidovi stolpovi,

edino so, kar imam ─

Tako mi snežijo pravljice drobne

v samotne oči.

Ko volna snežena zadosti bo topla,

mi duša zaspi.

Sorodni članki:
• Pesmi
• Nevihta
• Pesmice o zimi - zimske pesmice
• Premišljevanje

Ključne besede: Srečko Kosovel poezija pesmi poet sneži zima sneg

< Nazaj

Abeceda z žužki

Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk

Človekova aura

Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...

Nezemljančki na mlečni cesti

Skupinica petih nezemljančkov iz Jupitrove lune Evropa bo najmlajše popeljala po prostranih širjavah Mlečne ceste, njihova zvezdna ladja pa jim bo pripovedovala zanimivosti o planetih in njihovih lunah.

Zvonček in stržek prikličeta pomlad

Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom. Pomladna zgodbica o znanilcih pomladi, prebujanju narave, sodelovanju in prijateljstvu.

Vse, kar je v letu ptice, je v srcu človeka, ki ljubi.

(Rudi Kerševan)