Ajurveda in vadba

27.10.2016 | Avtor: Nara Petrovič
Človek potrebuje za celostno zdravje primerno hrano, bivalno okolje, delo, umsko aktivnost in gibanje. Ajurveda uči, da je treba teh pet področij prilagoditi naravni konstituciji slehernega posameznika. Torej nič ni povsem koristno ali povsem škodljivo; kar je za enega zdravilo, je lahko za drugega strup.

Kakor z gledanjem urimo oči, s poslušanjem ušesa, z vonjanjem nos, z okušanjem jezik in s tipanjem kožo (pet čutnih organov), moramo uriti tudi organe delovanja.

Slednjih je po ajurvedskem gledanju prav tako pet: noge, roke, jezik (kot predstavnik govornega aparata), organi izločanja in spolni organi. Vsi ti organi potrebujejo za zdravje ustrezno gibanje - noge ravno prav hoje in teka, roke ravno prav dela in vaj, jezik kreativno govorjenje, organi izločanja redno in neovirano opravljanje velike in male potrebe, spolni organi pa niti premalo niti preveč tistega, za kar jih pač uporabljamo.

Ravnotežje v organizmu

Indijski modreci so že pred mnogimi tisočletji telo razumeli kot biološki stroj, ki za optimalno delovanje potrebuje natančno ravnovesje. Kakor posamezne vrste rastlin najbolje uspevajo v točno določenih klimatskih pogojih, sicer pa se razvijajo slabše ali pa celo poginejo, tudi človek potrebuje primerne razmere. Rastline so povsem odvisne od zanje pomembnih dejavnikov (sonca, prsti, vode ...), prisotnih na mestu, kjer zrastejo, človek pa si lahko v veliki meri sam izbira razmere za optimalen razvoj, če le ve, kako.

Človeški organizem lahko zreduciramo na tri osnovna načela, imenovana vata, pitta in kapha. Vata predstavlja zrak, pitta žolč (ogenj), kapha pa sluz (vodo) - pravzaprav so omenjeni prevodi le približki oz. opredmetenja finejših načel, ki jih v izvorni obliki ne bi mogli dojeti. Ko slišimo besedo "zrak" (vata), jo torej poskusimo razumeti kot nekaj lahkega, suhega, hitrega, neoprijemljivega, hitro spremenljivega, ne pa dobesedno kot zrak v pljučih ali debelem črevesju (čeprav je v plinih vata dejansko najizraziteje zastopana). Isto velja za "ogenj" (pitto), ki je vroč, sijajen, eksploziven, energičen, prodoren, nepopustljiv ... "Voda" (kapha) pa je težka, hladna, vlažna, počasna, lenobna, popustljiva, melanholična, strpna, vztrajna ...

Kako ujeti ravnotežje?

Po ajurvedi je vsa umetnost zdravega življenja ohranjanje primernega ravnovesja med temi tremi načeli oz. v sanskrtu došami. Različni smo zato, ker je izhodiščno razmerje med došami v telesu vsakega posameznika drugačno (pri enem prevladuje vata, pri drugem pitta, pri tretjem vata in kapha, pri četrtem kapha in pitta ipd.), zato mora vsakdo vzdrževati ravnovesje na svoj način. To mi je najlažje ilustrirati ob spodnji sliki z dvema trikotnikoma:
 
Notranji trikotnik smo mi, zunanji trikotnik pa okolje. V, P in K predstavljajo doše, velika črna pika pa mesto, kjer je trikotnikova opora. V primeru s slike vidimo, da je težišče v telesu pomaknjeno proti kaphi, druga najbližja je vata, tretja pa pitta. Tak posameznik mora najbolj "obtežiti" tisti vogal zunanjega trikotnika, kjer je pitta (seveda zmerno - ne preveč, ne premalo), malo manj tisto, kjer je vata, ter se izogibati obteževanju kaphinega vogala.

Kaj to pomeni v praksi? Užival bo toplo hrano, živel bo na sončnem in suhem mestu, veliko se bo gibal, sicer bo kot stoječa, postana voda izgubil bistrino, lepoto in moč. Da bi se voda (kapha) gibala, jo morata mešati veter in ogenj, prvi s sunki, drugi s toploto. Vendar ne preveč! Voda nikoli ne more biti tako vroča kot ogenj in tako hitra kot zrak - v tem primeru bo zabrbotala in izparela oz. se razpršila in porazgubila. Voda ima svoje potrebe, ki jih je treba spoštovati ter ji dodajati zrak in ogenj v skladu z njeno naravo.

Podobno je v primeru, ko je težišče bliže kateri od drugih dveh doš. Zrak potrebuje vodo, da ga vlaži in ogenj, da ga greje. Ogenj potrebuje zrak, da ga podpihuje in vodo, da ga umirja. Ne mora pa biti zrak enako vroč kot ogenj ali vlažen kot voda, ter ogenj enako prilagodljiv kot zrak ali miren kot voda. Treba je izhajati iz specifičnega stanja vsakega posameznika. Osnove ajurvede so pravzaprav skrajno enostavne, če le razumemo osnovo - naravo kaphe, pitte in vate.

Izbira primernega gibanja

Vse se začne s tem, da preverite svoj tip telesa, ali z drugimi besedami, poiščete, kje je težišče vašega trikotnika. Če ste po naravi vročekrvni, energični, imate oljnato polt, rdeča lica, srednje grajeno telo, hitro in močno prebavo, v vašem telesu prevladuje pitta. Če ste urni, zaletavi, pozabljivi, imate suho kožo, vitko telo, hitro in šibko prebavo, ste vata-tip. Če pa ste počasni, premišljeni, melanholični, imate debelo, mastno kožo, dobro grajeno telo, počasno in močno prebavo, je pri vas najizrazitejša kapha. Najpogostejši so kombinirani tipi, npr. vata-pitta, kapha-vata, pitta-kapha ipd. Najlažje svoj tip telesa ugotovite z ajurvedskim vprašalnikom.
Potem si glede na svoj tip telesa izberite ustrezno vadbo.

Pri tem je treba upoštevati, da je telo celota, vključena v drugo celoto - okolje - zato morajo biti usklajeni vsi dejavniki, ki sem jih omenil na začetku. Zveni zapleteno, dejansko pa se je samo treba naučiti prisluhniti sebi in delovati v skladu z notranjim glasom glede na lastno naravo in okolje, v katerem bivamo.

Vadba po došah

Če ste kapha-tip, je za vas najboljša srednje energična in dolgotrajna vadba, npr. daljši tek, kolesarjenje, plavanje, tek ali hoja v hribe. V ekipnih športih boste dober obrambni igralec. Zaradi naravno močnejše postave in bolj umirjenega značaja ne boste najboljši v športih, ki terjajo hitre reflekse ali eksplozivnost. Zgolj hoja vam bo premalo dinamična in naporna. Kapha-tipi potrebujejo največ motivacije, da se premaknejo in začnejo gibati, ko dobijo zalet, pa jih je težko ustaviti.

Če ste pitta-tip, vam bodo najbolj ustrezali tekmovalni športi, vendar v njih ne smete pretiravati. V ekipnih športih boste odlični napadalci. Dolgotrajni, monotoni napori vam bodo dolgočasni, zato dolg tek že ni za vas. Bolj vam bodo ustrezali raznoliki športi z več dinamike, v katerih lahko izživite svojo energično naravo, npr. tenis, smučanje, gimnastika ... Da umirite vročičnost, se čim več gibljite tudi v naravi, lahko tudi z gorskim kolesom.

Vata-tip potrebuje najmanj gibanja, večinoma umirjeno razgibavanje, npr. jogo, sprehode, tai-chi ipd. Ker je hitrih refleksov, se bo odlično odrezal pri namiznem tenisu, badmintonu in kot vezni igralec. Zaradi lahke konstitucije in prilagodljivosti se sicer izkaže v marsikaterem športu, je pa tudi najbolj podložen poškodbam sklepov in dihalnih organov. Vata-tipi najbolj od vsega potrebujejo stanovitnost v vadbi, h kateri se morajo prisiliti s samodisciplino ali obiskovanjem organiziranih skupin. Če tega ne storijo, bodo nihali iz ene skrajnosti v drugo - nekaj časa intenzivno vadili, potem pa nekaj časa nič.

Obdobja dneva in letni časi

Vsako jutro kako uro pred sončnim vzhodom se v ozračju začne nabirati kapha. Najmočnejša je nekje med 7. in 9. uro, zato je to najboljši čas za vadbo in najslabši za spanje in obedovanje. Potem začne naraščati pitta, ki doseže vrhunec med 12. in 13. uro; to je najboljši čas za obilen obrok. Popoldne je obdobje vate, čas za miselne dejavnosti. Ob sončnem zahodu, ko se spet začne povečevati kapha, je spet primeren čas za vadbo. Proti 9. uri kapha doseže najvišjo točko in takrat je najbolj primeren čas, da ležemo k počitku. Med polnočjo in 1. uro zjutraj je največ pitte in takrat telo asimilira hrano. Potem postopoma narašča vata, zato je uro pred sončnim vzhodom najboljši čas, da vstanemo in se posvetimo nekakšni umski dejavnosti (branju, učenju, pisanju, meditaciji ipd.).

Spomladi prevladuje kapha, zato se je takrat najbolje veliko gibati. Poleti nastopi pitta in vročina nas prežene v senco, zato je gibanje priporočljivo omejiti na jutranje in večerne ure. Pozimi prevlada vata - suho in hladno vreme; takrat bi morali (zlasti vata-tipi) več mirovati in se omejiti na lahkotnejše gibanje.

Spolnost in izločanje

Tudi seks je gibanje, ki ga vsi potrebujemo. Potreba po njem je pri vsakem tipu drugačna. Pri kaphi je spolna sla stanovitna in močna; pri pitti je zmerna, vendar intenzivna in spremenljiva; pri vati je šibka in najbolj nestanovitna.
Izločanje je tesno povezano s prehranjevanjem, saj je od tega, kaj damo vase in kako, odvisno, kaj pride iz nas in kako. Vata-tipi bi morali jesti pogosto in tudi izločati bolj pogosto, kapha-tipi najbolj redko, pitta-tipi pa nekje vmes. Tako zaprtje kot driska sta posledica porušene vata-doše, pa tudi sicer je vata ključna pri gibanju prebavil.

Mnoge prebavne motnje lahko zelo učinkovito in preprosto rešimo tako, da veliko in malo potrebo opravljamo čepe in ne sede ali stoje. Ta položaj, posebej ob primernem dihanju (globok vdih s prepono in zadrževanje zraka, potem globok izdih s prepono in zadrževanje zraka), stimulira gibanje črevesja in olajšuje izločanje. Poskusite, črevesje vam bo hvaležno.

Za konec naj povzamem bistvo ajurvede: da bi bili zdravi, moramo živeti v skladu s svojo naravo.

Priporočljivo branje:

> Knjige o zdravju in zdravem načinu življenja



Ključne besede: Nara Petrovič  ajurveda  gibanje  zdravje  doše  telesna konstitucija  vata  pita  kapha  ravnovesje  telesna vadba  telovadba  zdravje 


Tweet